Turizem in kmetijstvo sta neločljivo povezana

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Bohinj / sreda, 29. maj 2024 / 06:35

Za uvod v letošnji Mednarodni festival alpskega cvetja so v Bohinju pripravili konferenco o izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave. Osrednja tema letošnjega srečanja je bilo vprašanje, kako na zavarovanih območjih ohranjati in razvijati kmetovanje. Udeležili so se ga tudi predstavniki Evropske komisije, Bohinj pa je bil na srečanju predstavljen kot primer dobre prakse.

Bohinjska Bistrica – Kot je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, se s posvetom posvečajo trenutno zelo perečim vprašanjem, ki se tičejo vseh Evropejcev. Gre za medsebojni odnos kmetijstva, turizma in naravovarstva, še posebno v luči zelenega prehoda, rasti evropskega turizma ter izzivov ohranjanja biodiverzitete.

»Festival s svojo polnoletnostjo kaže, da je dialog mogoče doseči in da lahko samo s stalnim dialogom območje, kakršno so Julijske Alpe, razvijamo, hkrati pa ohranjamo in varujemo. Skozi festival kažemo, da lahko vplivamo na razvoj lokalne ekonomije, hkrati pa, da se zavedamo, kako pomembno je ohraniti, kar nam je narava dala,« je poudaril Langus.

Med prihodnjimi izzivi pa je posebej omenil podnebne spremembe, ki jih v Bohinju najbolj občutijo v času zimske sezone. »Prepričan sem, da prav skozi projekte, kakršen je festival alpskega cvetja, dobimo nove ideje, kako tudi v tem letnem času kraj napolniti z gosti in obiskovalci,« je poudaril.

Vesel je bil dobre udeležbe na konferenci, na kateri so letos gostili tudi predstavnike Evropske komisije. »Bohinj želimo poudariti kot kraj, kjer se ideje krešejo in kjer se rojevajo nove, tudi radikalne zamisli, kar se tiče razmerja med naravovarstvom, kmetijstvom in turizmom,« je poudaril in izrazil zadovoljstvo, ker je prav festival cvetja v dveh desetletjih postal praktičen primer vsega tistega, o čemer se pogovarjajo na konferencah. »Ko smo si zamislili festival, smo z njim želeli vplivati na ohranjanje biodiverzitete, spregovoriti o kmetijstvu in izzivih, ki jih prinaša razvoj v zavarovanem območju, ter vplivati na lokalno ekonomijo in prebivalstvo. Danes lahko rečemo, da se v Bohinju gremo skupnosti turizem, ki ga dosežemo le z močnim medsektorskim sodelovanjem.«

Spodbujanje kmetijstva na zavarovanih območjih

Pomen konference in festivala alpskega cvetja je potrdila tudi Simona Vrevc, ki v stalnem predstavništvu Slovenije pri Evropski uniji pokriva kmetijstvo. Povedala je, da je ministrstvo ustanovilo posebno delovno skupino za spodbujanje kmetijstva na zavarovanih območjih. »Zavedamo se izzivov na tem področju. Prav primer Bohinja in Triglavskega narodnega parka pa kaže, kakšne so priložnosti za povezavo kmetijstva s turizmom,« je dejala.

Konferenca je tudi priložnost, da se preveri, ali strateški načrt, ki se izvaja od lani, prispeva k ohranjanju kmetijstva na zavarovanih območjih, je poudarila in ocenila, da so v strateškem načrtu na voljo prava orodja, ključen pa je holistični pristop, torej da se za ohranjanje kmetovanja uporabljajo vsi ukrepi, ki so na voljo, od dohodkovnih podpor do naložb.

Glede odnosa med kmetijstvom in naravovarstvom, ki se dostikrat razumeta kot medsebojno izključujoča, pa je dejala, da kmetijstvo potrebuje zdravo okolje, habitati, ki so rezultat dejavnosti človeka v preteklosti, pa potrebujejo kmete, ki jih ohranjajo.

Visoki predstavnik Evropske unije

Konference se je udeležil tudi generalni direktor direktorata za kmetijstvo pri Evropski komisiji Wolfgang Burtscher. Kot je dejal, je zagotavljanje trajnostnega kmetovanja v zaščitenem naravnem okolju izziv za vse. Pri tem je tudi poudaril, da je eden temeljnih ciljev skupne kmetijske politike zagotoviti pravičen življenjski standard kmetom.

Burtscher je zagotovil, da se EU zaveda stisk kmetov, ki izražajo zaskrbljenost zaradi dragih okoljskih zahtev. Podpirati jih skušajo z različnimi ukrepi, od neposrednih plačil do podpore za kmetovanje na območjih z omejitvami.

Pojasnil je, da EU v obdobju med letoma 2023 in 2027 od tristo milijard evrov visokega proračuna za skupno kmetijsko politiko namenja sto milijard evrov za zelene, okolju prijazne ukrepe. »Zavedamo se, da kmete omejitve prizadenejo, in upamo, da jim za njihova prizadevanja dajemo ustrezno nadomestilo,« je poudaril.

Tudi Peter Schmidt iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora se zaveda, da se na omejitve gleda kot breme, vendar pa je prepričan, se bo v prihodnje izkazalo, da so evropski ukrepi za bolj trajnostne prehranske sisteme pravilni. Prepričan je, da je prihodnost v kratkih prehranskih verigah, kakršne podpirajo tudi v Bohinju s projektom, ki povezuje lokalne pridelovalce z gostinskimi in turističnimi ponudniki. »Gre za odličen primer skupnega trajnostnega delovanja za ohranjanje naše dediščine,« je ocenil.

Letošnji 18. Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju poteka med 24. majem in 22. junijem. Kot pravijo organizatorji, Zavod za turizem Bohinj, je festival »šopek botaničnih tur, prireditev in kulinaričnih doživetij, posvečenih divjeraslim rastlinam, cvetličnemu bogastvu Bohinja in lokalni ponudbi«. V slabem mesecu dni se bo tako v okviru festivala na širšem območju Bohinja zvrstilo več kot šestdeset dogodkov s področja naravovarstva, planinstva, kulture in kulinarike.