Strma in kondicijska

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 29. maj 2024 / 14:28

Storžič (2132 m n. m.) – Storžič je gora, ki stoji na meji med štirimi občinami: Kranj, Preddvor, Tržič in Jezersko. Gora je množično obiskana, nanjo vodijo številne poti in na tistih najbolj znanih srečamo lahko tudi trume pohodnikov. Kaj pa, če si zaželimo nekaj miru pri vzponu?

Storžič je gora, ki ima izrazito piramidno obliko. Njena podoba krasi skoraj vse panoramske upodobitve Kranja. Nanj vodijo številne različno zahtevne poti in velika večina jih je tudi izredno dobro obiskanih. Tokrat se bomo na Storžič povzpeli po jugozahodnem grebenu, in sicer po poti, ki je od prečne poti, ki povezuje planino Javornik in Kališče, naprej neoznačena, lepa, sledljiva in strma.

Iz Kranja se peljemo proti Golniku, zapeljemo skozi Trstenik in zavijemo levo proti Povljam. Peljemo se skozi vas, na koncu katere se cesta strmo dvigne. Parkiramo na desni strani, nasproti smerokazov za Veliko Poljano. Po asfaltirani cesti se odpravimo do zgornjega dela Povelj, kjer so številni vikendi. Pot nadaljujemo mimo vikendov, in ko je konec asfalta, nadaljujemo naprej po gozdni poti. Pot se ves čas zmerno vzpenja. Čez čas prečimo potoček, kjer so v pomladnih in poletnih mesecih številni mlinčki. Nad potočkom se pot precej strmo dvigne in na vrhu povsem položi. Dosežemo markirano pot, ki z Lovrenca pelje v smeri severa, proti Storžiču. Na začetku širša pot postaja vse ožja in se strmo vzpenja skozi gozd. Na koncu gozda se nam odprejo razgledi na strma južna pobočja Storžiča. Strmina ne popusti vse do klopce na razpotju, do prečne vezne poti Javornik–Kališče. Levo vodi markirana pot na planino Javornik, desno proti Kališču, mi pa nadaljujemo naravnost, po neoznačeni poti čez Storžičev jugozahodni greben. Slabše uhojena, a dobro sledljiva steza se vzpenja po travnatem pobočju, ki postane strmejše. Smo v bližini neizrazite grape, imenovane Široka dolina. Držimo se levo in se tudi levo od omenjene grape vzpenjamo proti jugozahodnemu grebenu. Travnato pobočje v tem delu prekinja z drevesi poraščen del. Ko se približamo grebenu, se pot obrne v desno in preči travnata pobočja. Sledi krajši strm vzpon do grebena. Ko dosežemo greben, nadaljevanje poti poteka po pretežno travnatem in strmem grebenu. Na še bolj strmih delih se pot nekajkrat umakne v levo ali v desno. Izrazitemu grebenu sledimo vse do stika s potjo, ki pripelje s planine Javornik oz. po jugozahodnem žlebu. Vrh Storžiča vidimo pred seboj. Z desne se priključi pot, ki pripelje s Kališča, malce višje pa še pot, ki pripelje čez Psico. Tik pod vrhom je že nekaj let ograda, ki ščiti samo okolico izrazitega križa pred tropom ovac, ki se vsako poletje pasejo na Storžiču.

In na vrhu Storžiča: razgled, ki vabi in polni izpraznjene baterije. Na jugu in proti zahodu je pred nami gorenjska ravnina; vse od Ljubljane preko Kranja do Radovljice in Bleda. Na obzorju se daleč stran visoko dviga slovenski očak, v vsej svoji lepoti pa tudi drugi Julijci. Pogled proti vzhodu se ustavi na Kočni, Grintovcu, Mrzli gori, Kalškem grebenu ter Krvavcu. Na severni strani je pred nami pogorje Košute, planina Veliki Javornik, Stegovnik, na avstrijski strani pa Pristovški Storžič ter Obir. Šmarna gora na jugu je videti kot malo večja krtina, pogled pa potuje vse od Polhograjskega hribovja do Snežnika.

Storžič nam nudi vrsto možnosti za sestop, a ker nas jekleni konjiček čaka v Povljah, predlagam, da izberemo tisti najhitrejši sestop po žlebu, mimo Karničarjeve koče na planini Javornik. Če bi pa še malce podaljšali, pa sestopimo po žlebu do mesta, kjer nas smerokaz usmeri proti Veliki Poljani. Kjerkoli že, srečno!

Nadmorska višina: 2132 m
Višinska razlika: 1500 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5