Negotovost glede odkupne cene surovega mleka
V Mlekopu tudi v bližnji prihodnosti ne pričakujejo težav pri prodaji surovega mleka, glede odkupne cene pa novi direktor Marko Oman pravi: »Ni strokovnjaka, ki bi si upal z gotovostjo napovedati, kako se bo cena gibala v prihodnje.«
Marko Oman: »Zelo malo rejcev ima probleme s kvaliteto mleka. Kar 99 odstotkov vsega mleka je standardne kvalitete, to je tudi naša prednost pri trženju mleka v Italiji.«
Bled – Gorenjske kmetijske zadruge – KGZ Sloga Kranj, KZ Naklo, KGZ Škofja Loka, Gorenjska mlekarska zadruga (GMZ), KZ Cerklje, KGZ M-Sora Žiri in KGZ Gozd Bled ter podjetje KŽK – so pred devetnajstimi leti za potrebe trženja mleka na domačem in tujem trgu ustanovile podjetje Mlekop. Lastništvo podjetja se je odtlej nekoliko spremenilo, podjetje je danes v lasti dvanajstih lastnikov. Po tem, ko je Kmetijska zadruga Cerklje leta 2013 izstopila iz lastništva, so kasneje delež pridobile KZ Dolomiti Dobrava, KGZ Litija in KZ Domžale in kot lastni delež še podjetje Mlekop. Pred kratkim je, po potrditvi na skupščini družbenikov, v lastništvo vstopila še KZ Dreta s sedežem v občini Nazarje.
Sprememba v vodstvu
V Mlekopu je lani prišlo tudi spremembe v vodstvu. Marijan Roblek, ki je vodil podjetje vse od ustanovitve dalje, se je lani jeseni upokojil, na direktorskem mesu pa ga je zamenjal Marko Oman, po izobrazbi inženir zootehnike. Oman v kmetijstvu in živilstvu ni neznano ime. V svoji dosedanji poklicni karieri je bil vodja odkupa v KGZ Škofja Loka in direktor Klavnice Škofja Loka (sedanjih Loških mesnin), šest let je bil zaposlen v podjetju Kras Sežana, zadnjih enajst let pa je bil direktor nabave in proizvodnje v Meso Kamnik.
Največji odkupovalec mleka
Kot je povedal Marko Oman, je dejavnost Mlekopa prevzem mleka na kmetiji, vzorčenje in dostava v mlekarno. Mleka ne odkupujejo neposredno od kmetij, ampak od njihovih zadrug. Odkupujejo ga od 750 kmetijskih gospodarstev oziroma od šestnajstih kmetijskih zadrug in enega podjetja, med katerimi je enajst solastnikov Mlekopa in šest pogodbenih partnerjev, od letos dalje je med njimi tudi KGZ Srednja vas v Bohinju. Z 20-odstotnim deležem so največji odkupovalec mleka v Sloveniji. Večino ga odkupijo na Gorenjskem, del pa tudi v Prekmurju, Savinjski dolini, Zasavju in na Dolenjskem. Lani so ga odkupili nekaj več kot sto milijonov litrov. »V zadnjih letih se je odkup nekoliko znižal, kar je posledica zmanjšanja prireje,« je dejal Marko Oman in ob tem navedel spodbuden podatek, da se je v letošnjih prvih treh mesecih prireja mleka v Sloveniji v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvišala za dva odstotka, odkup mleka v Mlekopu pa zaradi novih strank celo za tri odstotke.
Mleko prodajajo petnajstim mlekarnam
Dobro polovico mleka prodajo mlekarnam v Sloveniji, med katerimi so največje Ljubljanske mlekarne, preostalega pa prodajo mlekarnam v Italiji in na Hrvaškem. »V zadnjih dveh letih s prodajo mleka ni bilo nobenih težav, naši kupci so stabilni, z vsemi imamo glede količine letne ali celo večletne pogodbe, v okviru katerih pa smo se dogovorili tudi za tedenske količine odkupa. Od petnajstih kupcev mleka je sedem večjih, ki na teden prevzamejo več kot sto tisoč litrov mleka,« je dejal Marko Oman in dodal, da želijo z večjim številom kupcev razpršiti tveganje tako glede količine kot cene.
Za enako kakovost vsem enako plačilo
Pri določanju odkupne cene mleka je v Mlekopu osnovno pravilo, da vsi kmetje za enako kakovostno mleko dobijo enako plačilo, pri tem pa ni pomembno, kam je bilo prodano njihovo mleko in po kakšni ceni. »Merilo naše uspešnosti je povprečna cena v primerjavi z drugimi odkupovalci,« je pojasnil Oman in navedel podatek, da Mlekop dosega za en cent višjo ceno za liter mleka, kot je povprečje, kot ga izračunava agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. V zadnjih dveh letih so bila pri odkupni ceni mleka velika nihanja – predlani se je zviševala in lani zniževala, a povprečno plačilo na liter je bilo lani skoraj enako kot leto prej, okrog 47 centov. Letos so odkupne cene na nižji ravni kot lani, a na višji kot leto prej.
Presežki na evropskem trgu
Kakšne so napovedi za naprej? »Število kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, še naprej upada. Večje kmetije za zdaj s povečevanjem črede in zviševanjem mlečnosti še nadomeščajo njihov izpad, a je vprašanje, koliko časa jim bo to še uspevalo,« je dejal Oman in dodal, da letos prireja mleka v Sloveniji celo rahlo narašča, na nekaterih območjih je rast tudi 10-odstotna. Na evropskem trgu so presežki mleka, ki so predvsem posledica presežnih količin mleka na Poljskem in tega, da nemške mlekarne zaradi kopičenja zalog ne upajo predelovati surovega mleka v mleko v prahu.
Različna mnenja strokovnjakov
V Mlekopu se s kupci o odkupni ceni mleka pogajajo mesečno, pri tem pa na pogodbeno ceno vplivajo tudi dnevne (spot) cene. Pri prodaji mleka tudi v bližnji prihodnosti ne pričakujejo težav, večja negotovost je glede odkupne cene. Strokovnjaki si niso enotni: nekateri zaradi zmanjševanja prireje mleka v Evropi napovedujejo zviševanje cene, drugi zaradi presežkov mleka na trgu napovedujejo zniževanje. Slovenija je s svojimi količinami premajhna, da bi kakorkoli lahko vplivala na gibanje odkupne cene. »Naša naloga je, da imamo pri odkupu mleka čim nižje stroške in da smo glede tega konkurenčni drugim odkupovalcem,« je vlogo Mlekopa pojasnil direktor Marko Oman.