Minfos: zgodovina, spomin, prihodnost
Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja (Minfos) v Tržiču imajo najdaljšo tradicijo med tovrstnimi sejmi pri nas, konec minulega tedna so bili že petdeseti.
Tržič – Na začetku je bila to Razstava mineralov in fosilov, pobudo zanjo pa so dali prijatelji iz s Tržičem pobratenega francoskega mesta Sainte-Marie-aux-Mines. »Od prvih tipajočih začetkov se je vse skupaj razvilo v dogodek, ki je naše mesto postavil na mednarodni zemljevid na področju geologije, mineralogije, paleontologije ter v družbo uspešnih organizatorjev razstav dragih in poldragih kamnov,« je v zbornik 50. Minfos, zgodovina, spomin, prihodnost zapisal tržiški župan Peter Miklič, ki je deset let vodil tržiško turistično društvo in s tem organizacijo Minfosa.
Letošnji Minfos, ki so ga razširili na tri dni, je na razstavni prostor v obnovljeno dvorano nekdanje Bombažne predilnice in tkalnice privabil več kot sto domačih in tujih razstavljavcev, med njimi je bil Madžar Lajos Kövecses iz Siofoka ob Blatnem jezeru, kjer ima muzej mineralov. »Že štirideset let razstavljam v Tržiču, vedno rad pridem.« Vili Rakovc iz Kranja, vnet zbiratelj mineralov in fosilov, tu razstavlja že več kot štirideset let. Kot je dejal, je bilo tudi letos na razstavi kar nekaj starost. Razstavljavec Blaž Tomc iz Škofje Loke je ponosen na osebno zbirko slovenskega kremena in fluorita. »Zbirati je začel že moj oče Gorazd pred tridesetimi leti. Poseben občutek je, ko sam najdeš te kristale v naravi.« Najdražji Blažev primerek, sicer iz Mongolije, je naravna kombinacija kremena s fluoritom. Vreden je 650 evrov.
»Vse na Minfosu si je lepo ogledati, bogate so zbirke mineralov in fosilov. Malo jih tudi ljubiteljsko zbiram, zato me še bolj pritegnejo,« je povedala obiskovalka Valentina Mraz iz Škofje Loke. Z Jesenic se je pripeljala Breda Hanžek. »Če se le da, pridem. Je kar preveč vsega lepega.«
Piko na i slovesnemu odprtju je na petkov večer pridala skupina Orlek. V spremljajočem programu vseh treh dni se je številnim obiskovalcem predstavilo več društev, organizatorji so povabili na vodene oglede Šentanskega rudnika, Dovžanove soteske, obnovljene male hidroelektrarne na območju nekdanje bombažne predilnice, pa tudi v Paviljon NOB na razstavo unikatnega nakita s slovenskim kamnom. Ljubitelji narave in gurmanskih užitkov so se razveselili razstave biofluorescentnih gliv in sezonskih gob, ki razkrivajo čudeže slovenskih gozdov ...
Tako kot že nekaj desetletij tržiško turistično društvo skrbi za organizacijo prireditve, pa Društvo mineralov in fosilov Slovenije skrbi za njeno strokovno plat. Letošnji poudarek je bil na fosilni flori in sulfidnih mineralih. In še ena posebnost: lani je Prirodoslovni muzej Slovenije v hrambo dobil ostanek zoba dlakavega nosoroga Coelodonta antiquitatis. Na ogled je bil tudi na Minfosu, njegovo odkritje pa sodi med najpomembnejša v zadnjih desetletjih in ima zanimivo zgodovino. »To je sploh prva najdba dlakavega nosoroga pri nas,« je povedal sodelavec muzeja Matija Križnar.