Risani junaki so muhe enodnevnice
Sofija Polak je diplomirana arhitektka, ki se zdaj ukvarja z ilustracijo. Ideje za poslikave otroških sob ter tudi kuhinj in spalnic odraslih se rojevajo v Zavrhu pod Šmarno goro, kamor se je preselila iz Šentjurja pri Celju. Mož in tri leta in pol star sin ji dajeta energijo in navdih. Svet barv in umetnosti pa ji je blizu že od malega, saj ji je mama risala pobarvanke, očeta pa je opazovala, kako dela izrise kuhinj.
»Modra barva na primer deluje pomirjujoče. Pri manjših otrocih je treba paziti, da so umirjeni toni. Tudi kasneje je močne barve, predvsem rdečo in črno, treba 'dozirati' v manjših količinah. Ti dve barvi lahko sprožita agresivno vedenje. Pazim, da pride več pomirjujočih, ki spodbujajo ustvarjalnost, na primer vijoličasta, rožnata …«
Sofija Polak je od vedno rada ustvarjala, sicer različne stvari v različnih obdobjih, a ustvarjanje, pravi, je bilo vedno del nje. »Začela sem v oblikovanju, v digitalnem oblikovanju, nadaljevala v grafičnem, oblikovala sem kup revij. Ogromno različnih stvari smo delali. Ko sem spoznala fanta, zdajšnjega moža, in je dobil priložnost za delo v Beogradu, sva se preselila tja. V Beogradu sem začela delati svoje projekte, predvsem na področju ilustracije. Počasi sem razvijala otroško ilustracijo. Vrnila sva se, ker sem želela roditi v Sloveniji. Dve leti sem bila odsotna po porodu, ker sem imela zelo zapleten porod, zgodil se je zaplet zaradi epiduralne anestezije, nekaj mesecev po porodu sem morala na operacijo v Nemčijo. Pol leta nisem mogla niti stati,« se spominja težkega obdobja po porodu. Ko je po dveh letih spet lahko začela delati, je bil to zanjo ogromen uspeh. »Še preden se je Oto rodil, sem mu poslikala sobico. Zanimivo je bilo, ko je začel opazovati, pa izkazovati, kako z veseljem gleda, s takimi velikimi očmi. Spodbuja mu govor, domišljijo, sva napletala zgodbice: Tista lisica, na avionu, kam pa gre zdaj … Mož mi je predlagal, da bi to začela delati tudi za druge, poslikavati otroške sobe. Najprej sem še eno naredila v spalnici, potem pa počasi začela dobivati eno po eno naročilo. Zdaj to počnem dobro leto. Trenutno imam v delu dve otroški poslikavi. Delam pa tudi kuhinjsko poslikavo: artičoko v kuhinji.«
Usklajuje želje otrok in staršev
Večinoma starši k Sofiji pridejo z idejo določene teme, na primer morskega sveta, vesolja, gozdnih živali. »Potem pa ne vedo točno, kako bi to uresničili. Če si otrok recimo želi tiranozavra, ne vedo, kaj vse bi še šlo zraven. Tu nastopim jaz, ker imam kar močno domišljijo. Potem naredim skico in po navadi so že nad njo navdušeni. Na začetku so malce skeptični, ko pa zagledajo skico, jim je navadno všeč. Pri večjih otrocih, ki so stari kaka štiri leta, pa predlagam, da jih vključimo, povprašamo, kaj jim je zanimivo, da vidimo, kakšne želje imajo, kam jih nese. Štiriletnik že ima želje. Včasih imajo že milijon želja, jih skoraj ne moreš ustaviti.« (smeh) Sploh večji otroci, stari štiri leta in več, zelo z zanimanjem spremljajo izdelovanje poslikave. »Ko sem denimo delala poslikavo v vrtcu, so vsak dan spremljali moj napredek, gledali, kaj je naslikano na novo, spraševali, prosili, da dodam še zajčka. Pa sem naslikala zajčka, čeprav ga ni bilo v skici. Če je prostor in ne moti kompozicije, se vedno lahko doda kak nov detajl.«
Risanih junakov ne slika
Sofija ima do poslikav otroških sob zelo načelen pristop: risanih junakov ne riše. »Ker so to pač muhe enodnevnice, enkrat tako, enkrat tako. Velikokrat dobim željo po risanem junaku, a jo zavrnem. Stremim k temu, da je unikatno, da ni samo medvedek. Večkrat si naročniki na primer zaželijo medvedka Puja. Lahko naredimo drugega medveda, ki bo razvijal domišljijo otroku, da se bo lahko več stvari naučil, ampak včasih ne pridemo skupaj. Večinoma pa starši zaupajo moji interpretaciji in se odločijo, da poslikam steno.« Bistvo njenih poslikav je, da otroku ponujajo toplino in dobro počutje v njegovem prostoru. »Zavedati se je treba, da je to njegova soba. To je prostor, kjer se on počuti varnega, se igra, dobi ideje, se uči. Jaz vidim Ota, ko vsak dan gleda, kaj je narisano. Zdaj ima že novo poslikavo: vesolje, prej je imel lisičko. Sem občudovalka Malega princa, zato je Oto najprej imel lisičko. Zdaj Oto gleda v vesolje in govori ... Toliko zgodbic napleteva. Med zvezdicami sem naredila, da se vidi Veliki voz, da se tudi nekaj nauči. Zdaj še ne razlikuje, zdaj so samo zvezdice, ampak enkrat bo pa videl, da te zvezdice sestavljajo Veliki voz. Na enem delu so luna in astronavti, na drugi strani pa so hrib in živali, ki opazujejo nebo. Da se vidi, da smo mi na zemlji in opazujemo vesolje. Stremim k temu, da so poslikave nekaj več kot samo lepota in estetskost,« poudari Sofija.
Večinoma pastelne barve
Kot je videti na Sofijinemu Instagramu na profilu sofijapolakillustration, so njene poslikave večinoma pastelnih barv. »Z namenom izbiram umirjene barve, pazim tudi na njihovo vsebnost, koliko je katere. Vseeno imam v ozadju veliko šol, umetniško gimnazijo, arhitekturo, kup tečajev … Približno vem, katera barva kaj pomeni, pazim na to, da jih prepletem v pravem razmerju. Modra na primer deluje pomirjujoče. Pri manjših otrocih, denimo do petega leta starosti, je treba paziti, da so umirjeni toni. Tudi kasneje je močne barve, predvsem rdečo in črno, treba 'dozirati' v manjših količinah. Ti dve barvi sta agresivni in lahko sprožita agresivno vedenje. Zato vedno pazim, da pride več pomirjujočih, ki spodbujajo ustvarjalnost, na primer vijoličasta, rožnata … Ni nujno, da so ubite barve, saj so lahko zeleni listi, samo ne pa fluorescentno ali živo zeleni,« svoj pogled na barve razloži sogovornica.
Čez okvire otroških sob
»Začela sem risati otroške poslikave, ker sem najprej poslikala sobo svojega sina, zdaj pa vidim, da je zanimivo tudi odraslim,« opaža Sofija. »Ta kuhinja, ki jo zdaj delam, je krasna. Ustvarjam artičoko. Arhitektura mi je ogromno dala, čeprav se nisem odločila za projektiranje. Še vedno, tudi ko delam poslikave, vedno prosim za slike sten ali pa jih pridem pogledat osebno. Skico vedno umestim neposredno na steno in vidim velikost, kako se poda nanjo, proporce. Poslikava se vedno prilagaja prostoru, prostor se ne bo podredil poslikavi.« Želi si, da bi začela v prihodnosti slikati na formate večjih dimenzij, dva metra krat meter in pol. »Da bi lahko svoje ustvarjalne zgodbe obelodanila, se mi zdi edino logično, da začnem slikati na platna. Ker platno se lahko zvije in pošlje. Do zdaj sem naredila samo enega: morski svet. Zdaj imam načrt naslikati cvetlice, ko bom podelala vsa naročila. Na primer magnolije. Sploh za kake kuhinje. Ali kak velik cvet. Ne majhnih, ti se izgubijo. Močne, velike, na primer velik bel cvet in zelenje s pastelnim tonom za ozadje.«