Smo pripravljeni na potres?
Potres je nepredvidljiv naravni pojav, nad katerim nimamo nadzora in ga ne moremo preprečiti. Strokovnjaki, združeni na dogodku Pripravljeni na (ne)predvidljivo: na potresni prelomnici, ki je pod okriljem Zavarovalnice Triglav potekal v Triglav Labu, so razgrnili sliko, ki nas poziva k aktivnemu ukrepanju.
Čeprav so novejše stavbe večinoma zgrajene po sodobnih protipotresnih standardih, pa veliko starejših stavb ne izpolnjuje teh zahtev. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji v potresno najbolj ogroženih stavbah živi med 88 in 228 tisoč ljudi.
Ljubljana – Dr. Barbara Šket Motnikar, seizmologinja iz Agencije RS za okolje, je pojasnila, da potresi, ki jih zaznavamo kot tresenje zemlje, nastanejo zaradi pretrga v zemljini notranjosti. Po njenih besedah je v Sloveniji in njeni bližnji okolici zabeleženih skoraj sto aktivnih potresnih prelomov, ki se nahajajo na različnih lokacijah po državi. »Potresne nevarnosti so največje na meji z Italijo zahodno od Bovca, na območju okoli Idrije, v okolici Brežic, zaradi velike gostote naseljenosti pa je potresno najbolj ogrožena Ljubljana z okolico,« je povedala in ob tem dodala, da pa potresov ni mogoče napovedati in da nikjer v Sloveniji ne moremo izključiti njihovega nastanka. Čeprav so novejše stavbe večinoma zgrajene po sodobnih protipotresnih standardih, pa veliko starejših stavb ne izpolnjuje teh zahtev.
Slovenija je na potrese neodporna
Dr. Matjaž Dolšek, profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ocenjuje, da Slovenija še vedno spada med potrebno neodporne skupnosti. »Ne rečem, da imamo slabe stavbe v primerjavi s sosednjimi državami ali pa bistveno višjo potresno nevarnost. Problem je, ker smo izredno majhna skupnost. Če bi se zgodil močan potres, bi bila škoda enormna, obnova bi bila dolgotrajna, zato se je treba na potrese pripraviti, preden pride do njih,« je poudaril in dejal še, da se je potresno inženirstvo razvilo do stopnje, kjer je mogoče oceniti povprečno škodo zaradi potresov na letni ravni ali verjetnost pojava škode v izbranem časovnem obdobju, bodisi za posamezno stavbo ali za izbrano območje grajenega okolja. To odpira nove možnosti za upravljanje potresnega tveganja. Kot je še dejal, bi bilo smiselno uvesti potresne izkaznice, ki bi ljudem nudile informacije o potresni ogroženosti.
Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji v potresno najbolj ogroženih stavbah živi med 88 in 228 tisoč ljudi. V Resoluciji o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potres je zapisano, da bi v primeru približne ponovitve ljubljanskega potresa iz leta 1895 mediana neposredne škode na stavbah po ocenah in vrednostih iz leta 2020 znašala 7,2 milijarde evrov. Danes bi stroški obnove po oceni dr. Dolška znašali skoraj dve milijardi več.
Zavarovana le tretjina stanovanjskih objektov
Da se ljudje premalo zavedamo potresne nevarnosti, je prepričan tudi Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav. Kot je povedal, je v Sloveniji potresno zavarovana približno tretjina vseh zavarovanih stanovanjskih objektov, pri poslovnih, proizvodnih in podobnih zgradbah pa je ta delež okoli četrtine. »Zavedanje je večje in se krepi ob močnih potresih, ki se zgodijo v bližini. Vseeno pa tudi spomin bledi,« je dejal in opozoril na nujnost večje ozaveščenosti o potresnih tveganjih.