Želijo si tudi mlajših vlagateljev
Pet članic Združenja družb za upravljanje je konec marca upravljalo 77 vzajemnih skladov, katerih čista vrednost je znašala 5,35 milijarde evrov in je v enem letu zrasla za 1,16 milijarde evrov.
NLB Skladi imajo v upravljanju 39,9 odstotka sredstev, sledijo Triglav Skladi (31,3), Generali Investments (14,5), Sava Infond (13,3) in Primorski skladi (1 odstotek).
Ob koncu minulega leta je imelo sredstva v vzajemnih skladih skoraj 333 tisoč vlagateljev, povprečna vrednost vplačila na enega vlagatelja pa je decembra lani denimo znašala 168,57 evra.
Raste tudi delež skladov, ki se upravljajo v skladu s trajnostnimi načeli.
Ljubljana – Tako kot v preteklih letih so tudi lani vplačila presegala izplačila, trend pa se je nadaljeval tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Kot je na nedavnem novinarskem zajtrku povedal predsednik upravnega odbora združenja in predsednik uprave Triglav Skladov Benjamin Jošar, upravljavce veseli rast obsega varčevanja: »To kaže na zaupanje vlagateljev v naše sklade in vedno večje zavedanje, da so vzajemni skladi pomembna oblika investiranja, primerna za najširši krog varčevalcev.«
Največ sredstev je še vedno v delniških (68,9 odstotka) in mešanih (21,7 odstotka) skladih. Le manjši delež predstavljajo denarni in obvezniški ter preostali skladi. »Kar je zanimivo, saj gre za manj tvegane sklade, slovenski varčevalci pa večinoma veljamo za vlagatelje, ki so manj nagnjeni k tveganjem,« je še komentiral Jošar.
Raste delež skladov, ki se upravljajo v skladu s trajnostnimi načeli in so usklajeni z evropsko uredbo o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (SFDR). Do konca marca je bilo sredstev v tovrstnih skladih že za slabi dve milijardi evrov, upravljavci pa si rasti obetajo tudi v prihodnje.
Dobri varčevalci, slabi vlagatelji
Kljub pozitivnim trendom smo po deležih sredstev v upravljanju Slovenci še vedno na repu med evropskimi državami. »Večkrat poudarjamo, da smo Slovenci dobri varčevalci, nismo pa dobri vlagatelji. To se kaže v varčevalni strukturi, ki je še vedno usmerjena v depozite, manj pa na trg kapitala,« je povedala direktorica združenja Mira K. Veljić.
Ob koncu minulega leta je imelo sredstva v vzajemnih skladih skoraj 333 tisoč vlagateljev, povprečna vrednost vplačila na enega vlagatelja pa je decembra lani denimo znašala 168,57 evra. Vlagatelji, večinoma gre za fizične osebe, v veliki meri zaupajo slovenskim upravljavcem. Kot je povedala Mira K. Veljić, se pri nas trži tudi okoli sto skladov tujih upravljavcev, kljub temu pa približno 95 odstotkov vlagateljev prihranke plemeniti pri petih slovenskih družbah za upravljanje, ki skupno upravljajo 77 skladov. Med njimi imajo največji tržni delež NLB Skladi, ki upravljajo 39,9 odstotka sredstev, sledijo Triglav Skladi z 31,3 odstotka, Generali Investments s 14,5 odstotka, Sava Infond ima v upravljanju 13,3 odstotka, Primorski skladi pa en odstotek sredstev.
Družbe za upravljanje varčevalce nagovarjajo večinoma preko zunanjih mrež, več kot polovica se jih za vstop v sklade odloči preko bank, dodatna slaba tretjina pa preko zavarovalnic.
Do mladih po digitalnih poteh
Povprečen vlagatelj je po podatkih, zbranih v posameznih družbah za upravljanje, star med 38 in 50 let, kot pa sta povedala sogovornika, si želijo privabiti tudi mlajše. »Starostna struktura je povezana z našimi prodajnimi kanali. Banke namreč težje prodajo sklad mlajši generaciji, saj ti posebnega stika z njimi sploh nimajo. Tu vidimo tudi priložnost, da se približamo mlajšim vlagateljem, kar pa pomeni razvoj drugih, predvsem digitalnih prodajnih poti, saj so navade mladih bistveno drugačne od navad starejših generacij,« je še dejal Jošar.
Kdaj pa se varčevalci odločajo za izplačila? Kot pravi Jošar, je vedno manj lovljenja vrhov delniških trgov. »Posebna šola je bilo obdobje epidemije covida-19, ko so kapitalski trgi zelo padli in so se nekateri odločili za izstop. Kot se je izkazalo kasneje, na veliko lastno škodo,« pravi Jošar, ki dodaja, da so izplačila v določeni meri tudi posledica zapadlosti naložbenih življenjskih zavarovanj, v okviru katerih je vplačan del sredstev, nekateri pa se za izstop odločijo zaradi poplačila določenih življenjskih stroškov oz. investicij, kar je ne nazadnje tudi namen vlaganja.