Mladost mesta rdečega prahu

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: GG Plus / petek, 26. april 2024 / 09:52

Letos, ob 95-letnici mesta Jesenice, so jeseniški muzealci v Kosovi graščini na Jesenicah postavili novo stalno muzejsko razstavo, ki so jo naslovili Mladost mesta rdečega prahu. Razstava prikazuje razvoj Jesenic od leta 1929, ko je kralj Aleksander trg povzdignil v mesto, pa do sredine petdesetih let dvajsetega stoletja, ko se je mlado mesto urbanistično, družbeno in kulturno najbolj spremenilo.

Avtorji nove stalne razstave so kustosi Gornjesavskega muzeja Jesenice: muzejski svetovalec dr. Marko Mugerli, višja kustodinja Špela Smolej Milat in muzejski svetovalec in direktor Aljaž Pogačnik. Razstavo so pripravljali vse od pomladi leta 2022.

Prva leta mesta Jesenice

»Nova stalna muzejska razstava prikazuje prva leta mesta Jesenice, od leta 1929, ko je bilo ustanovljeno, pa do sredine 50. let 20. stoletja, ko se je mlado mesto urbanistično, družbeno in kulturno najbolj spremenilo in začrtalo pot razvoja in duha industrijskega mesta, ki ga je čutiti na Jesenicah še dandanes. Poseben poudarek je namenjen drugi svetovni vojni in zavezniškemu bombardiranju Jesenic spomladi leta 1945. Muzejska razstava mesto predstavlja iz zgodovinskega, umetnostnozgodovinskega in etnološkega vidika,« je vsebino razstave opisal Aljaž Pogačnik.

Nekoč najmlajše mesto v Kraljevini Jugoslaviji je predstavljeno tudi z vidika urbanizma, povojnega ženskega gibanja, gospodarstva, šolstva, zdravstva ter bogatega in pestrega športnega, društvenega in kulturnega življenja.

Od bombe do smuči Cirila Pračka

Razstava v prvem nadstropju Kosove graščine poleg panojev z besedilom in fotografijami vključuje tudi številne izjemno zanimive muzejske predmete iz depojskih zbirk. Tako je denimo na ogled kip kralja Aleksandra, ki je bil ulit v livarni v Firencah in je stal v pisarni tedanjega direktorja Kranjske industrijske družbe; prva hišna tablica na Jesenicah za Majstrovo ulico, prva jeseniška bencinska črpalka ... Iz obdobja bombardiranja mesta 1. marca 1945 je posebej zanimiva 225-kilogramska bomba, ena od 94, ki so zasule mesto in ob koncu druge svetovne vojne močno spremenile njegovo podobo. Na ogled je tudi del krila zavezniškega bombnika, ki je strmoglavilo na sedlo Suha, pa celo rokavice in kapa ameriškega pilota. Del razstave je posvečen ženskemu gibanju med obema vojnama, Primorcem, ki so se priselili na Jesenice (predstavljeni sta zgodbi družin Praček in Torkar), ter življenjskim zgodbam Metke Voser, Marjance Daks­kofler Savinšek in Mirka Mahniča. Med zanimivimi predmeti, ki ponazarjajo razcvet trgovin na Jesenicah med obema vojnama, je na ogled blagajna Anker iz okrog leta 1930, pa frizerski stol, živilske karte in celo kava v konzervi in žvečilni gumi iz paketov UNRRA iz okrog leta 1950. Jesenice so bile tudi mesto vrhunskih športnikov, na ogled so denimo smuči olimpijca Cirila Pračka in našitki z njegovih olimpijskih dresov, pa hokejske drsalke Valentina Mendiževca iz leta 1948. Tudi v delu razstave, ki zaznamuje bogato jeseniško kulturno življenje, zdravstvo in šolstvo, zanimanje vzbujajo številni predmeti, od prvega šolskega zvonca, predvodniške palice Krekove godbe, šolska tablica iz leta 1930, pa celo alkotesti iz tridesetih let prejšnjega stoletja.

V razstavo je vključena tudi še ohranjena zaporniška celica, ki jo je v graščini uporabljal Gestapo, posebej pretresljiv je pogled na razstavljene predmete internirancev, med drugim taboriščna obleka iz Dachaua, pa celo žara Jožeta Zime, ki je umrl 22. julija 1942 v Mauthausnu.

Digitalne vsebine

Razstava je obogatena z digitalnimi vsebinami, avdio in video posnetki, nekateri razstavljeni eksponati pa so opremljeni tudi s QR kodami. Obiskovalci bodo zgodovino Jesenic lahko spoznali tudi skozi igro Zaklad Jesenic, ki so jo razvili z igrifikatorji podjetja Escapebox.