Varnostniki v šolah redki
Ob zadnji spletni grožnji z napadom so v številnih šolah poostrili nadzor v šolskih prostorih tudi s pomočjo varnostnikov. Izkušnje z varnostniki imajo tudi v nekaterih gorenjskih šolah, a ne zaradi kakršnihkoli incidentov, ampak je vloga varnostnikov bolj usmerjanje in evidentiranja obiskovalcev.
Skrbi jih, da bi s pretirano pozornostjo tistim, ki se odločijo za tovrstne grožnje, še spodbudili takšno ravnanje, saj je po navadi cilj takih groženj prav pritegniti pozornost.
Kranj – Varnostnike je že nekaj let mogoče srečati tudi na vhodu nekaterih šol na Gorenjskem. A kot so opozorili naši sogovorniki, njihova vloga ni v prvi vrsti preprečevati nasilje in vandalizem, ampak tako lažje nadzorujejo veliko število ljudi, ki vstopajo v šolo, sploh ob jutranjih in drugih konicah. Ne verjamejo pa, da bi zgolj s prisotnostjo varnostnikov lahko preprečili grožnje, kot smo ji bila priča pred kratkim. Skrbi jih, da bi s pretirano pozornostjo tistim, ki se odločijo za tovrstne grožnje, še spodbudili takšno ravnanje, saj je po navadi cilj takih groženj prav pritegniti pozornost.
Varnostnik ni rešitev
Pavel Srečnik, vodja aktiva ravnateljev, v katerega so poleg kranjskih šol in vrtcev vključene tudi šole v Cerkljah, Naklem, Šenčurju, Preddvoru in Tržiču, je dejal, da vsaj po njegovem vedenju nobena od teh šol ta čas nima zaposlenega varnostnika. »Pred leti ga je imela Osnovna šola Franceta Prešerna, tudi pri nas v Stražišču so to delo opravljali posamezniki prek javnih del, a se ni obneslo.« Pojasnil je, da so se na srečanju aktiva pogovarjali tudi o protokolih, kako naj se odzovejo v primeru groženj. A kot pravi, so eno navodila, kako ukrepati, drugo pa je čisto človeški odziv, če bi res prišlo do napada kot pred časom v Beogradu in nazadnje na Finskem. Prepričan je tudi, da v takem primeru tudi varnostnik verjetno ne bi pomagal. »Vemo, da je bil ob incidentu v Beogradu najprej ustreljen varnostnik.« Podpira pa zamisel Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, da bi imele šole po zgledu podjetij na vhodu receptorja, ki bi imel nadzor nad prihodi v šolo. »A tu se pojavi vprašanje sredstev – vse se namreč začne in konča pri denarju.« Samo v osnovnih šolah bi morali na ta račun na novo zaposliti več kot sedemsto ljudi. »Vse, kar bi potrebovali v šolah, pa je predvsem več ustvarjalnega miru.«
Nadzor nad prihodi v šolo
Za varnostnika na vhodu v šolo so se že pred leti odločili v Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica. »Za varnostnika, ki je zaposlen za polovični delovni čas, smo se odločili zato, da je več reda na vhodu v šolo, sploh v času konic,« je pojasnila pomočnica ravnatelja Anita Arh. Varnostnik je tako bolj del protokola, ki poleg dežurnega dijaka skrbi tudi za usmerjanje obiskovalcev. V zaposlovanju varnostnikov, da bi s tem preprečili incidente na šolah, pa ne vidi smisla. »V tem primeru se mi zdi bolj primerno ozaveščanje in spodbujanje strpnosti v družbi, na pa represalije.« Podobno razmišlja direktor Šolskega centra Škofja Loka Martin Pivk. Varnostnika imajo zaposlenega že vrsto let, a zgolj zato, ker je v prostorih njihovega centra velika koncentracija ljudi, saj je pod eno streho združenih več šol. »Z varnostnikom imamo tako zgolj boljši nadzor nad tako velikim številom ljudi.«