Dom ali nepremičnina

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 22. april 2024 / 10:24

V zadnjih petih letih so cene stanovanj v Sloveniji zrasle za šestdeset odstotkov, cene hiš in zazidljivih zemljišč pa za približno polovico. Na analitičnem območju Gorenjske so se stanovanja v petih letih podražila kar za 77 odstotkov, na območju Alp celo za 83 odstotkov. Tako med drugim kaže letno poročilo o nepremičninskem trgu v lanskem letu, ki ga je pred dnevi objavila Geodetska uprava. Čeprav se je tudi v lanskem letu na trgu prodalo manj nepremičnin, so cene še vedno rasle, zaradi česar na Gursu govorijo o paradoksu in svarijo pred novo krizo nepremičninskega trga, če se bo upadanje števila transakcij nadaljevalo tudi letos.

Dokler bo na trgu vladalo pomanjkanje primernih nepremičnin, se težko nadejamo bistvenega popravka cen. V Kranju z okolico je bilo lani denimo zgrajenih le sedemdeset novih stanovanjskih enot. V prihodnje se sicer po podatkih Gursa obeta izboljšanje, saj je v fazi gradnje trenutno sedemsto enot, napovedana pa je tudi gradnja dodatnih šeststo enot. Večja mesta z Ljubljano na čelu narekujejo trende na nepremičninskem trgu, a kot pravijo na Gursu, zaradi pomanjkanja novih stanovanj in zazidljivih zemljišč hipnega velikega padca cen v prihodnje ne gre pričakovati.

Nakup ali gradnja stanovanja oz. hiše je predstavljala enega največjih finančnih izzivov v življenju vsake generacije, a glede na trenutne razmere vse bolj kaže, da za mlajše to postaja le nedosegljiv ideal, pa čeprav statistike kažejo, da generacija Z danes zasluži več, kot so v istih letih zaslužili njihovi predhodniki milenijci ali njihovi starši.

Verjetno pa se poleg vprašanja, ali si nepremičnino sploh lahko privošči, komu postavlja tudi vprašanje, ali je to s finančnega vidika sploh smiselno. Ni bolje živeti v najemu brez bremena nekaj sto tisoč evrov dolga, privarčevana sredstva pa redno investirati? Z vidika osebnih financ morda res, a ko upoštevamo kaos na slovenskem nepremičninskem trgu in našo tradicionalno zavezanost k lastništvu nepremičnin, je jasno, da je za večino najem še vedno zgolj izhod v sili, ne pa prva izbira. Če ima nepremičnina svojo, sicer vse višjo ceno, pa je ustvariti si svoj dom za večino še vedno neprecenljivo.

Morda bodo prihodnje generacije o domu razmišljale drugače od današnjih, kar pa ni podlaga za to, da država ne bi bila dolžna ustvariti ustreznih pogojev. Na Gursu namreč razloge za obsedno stanje na slovenskem nepremičninskem trgu med drugim vidijo tudi v dolgoletni odsotnosti ustrezne sistemske regulative in primerne davčne in stanovanjske politike.