Usmerjeni v prihodnost
Na Letališču Jožeta Pučnika so zaznamovali šestdeseto obletnico vzpostavitve letalskega prometa in se ozrli v prihodnost, ko bo razvoj krojila digitalizacija in vrhunske tehnološke rešitve.
V letošnjem letu bodo vzpostavili nove povezave z Rigo, Madridom in Kobenhavnom?.
Zgornji Brnik – Prvo letalo prevoznika Adria Aviopromet (kasneje Adria Airways) je na brniškem letališču pristalo 24. decembra 1963, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen pred šestdesetimi leti, 9. januarja 1964, ko je stekla še druga faza gradnje letališča, ki je bila dokončana še v istem letu.
V sedemdesetih letih so se na brniškem letališču razveselili novega potniškega in nato še tovornega terminala, rekonstrukcije vzletno-pristajalne steze, odprta pa je bila tudi linija z New Yorkom. V začetku devetdesetih let se je letališče spopadlo z upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. Podjetje je leta 1996 zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja in se naslednje leto v sodni register vpisalo kot delniška družba.
V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu 2006 razširjena glavna ploščad za letala. Leta 2007 je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Država je pred desetimi leti podjetje prodala nemškemu upravljavcu letališč Fraport AG. Leta 2017 so spremenili tudi ime podjetja, ki se od takrat imenuje Fraport Slovenija.
Leta 2018 je skozi letališče potovalo več kot 1,8 milijona potnikov, največ doslej. V naslednjih letih pa se je upravljavec srečal najprej s propadom domačega prevoznika Adria Airways, nato pa še s pandemijo covida-19, ki je prizemljila letalski promet. Kljub temu so julija 2021 odprli nov potniški terminal in lani prvič po letu 2019 spet oskrbeli več kot milijon potnikov. Promet raste tudi v letošnjem letu, v prvih treh mesecih se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 30 odstotkov.
Digitalizacija in tehnološki razvoj
Ob šestdeseti obletnici vzpostavitve rednega letalskega prometa so minulo sredo na brniškem letališču pripravili krajšo slovesnost, na kateri je zbrane nagovorila poslovodna direktorica dr. Babett Stapel, ki je pred tremi leti na tem mestu nasledila Zmaga Skobirja. Kot je poudarila, želijo letališče pozicionirati kot letališče prve izbire v regiji, kar želijo doseči z razvojem prometa, digitalizacijo in avtomatizacijo letališča ter vlaganjem v infrastrukturo.
Kot je povedala direktorica, se do konca leta nadejajo doseči 1,4 milijona potnikov. V letošnjem letu bodo vzpostavili nove povezave z Rigo, Madridom in Kobenhavnom, tudi sicer pa si prizadevajo povečati frekvence na največja letalska vozlišča, dodajati nove destinacije in izboljšati urnike letov ter privabiti tudi nizkocenovne prevoznike.
Letališče se digitalizira, pravi Babett Stapel. Letos so kot eno prvih letališč v Evropi namestili napravo, ki samodejno zazna začetek in konec dejavnosti, ki so nujne za pripravo letala na vzlet. To jim omogoča hitrejše zaznavanje zamud in boljšo optimizacijo procesov. Tudi v prihodnje pa načrtujejo nove projekte. Med drugim bodo omogočili samostojno oddajo prtljage, daljinsko vodeno vleko letal ter avtonomno vleka prtljage.
Od prevzema letališča je Fraport investiral že 73 milijonov evrov v razvoj infrastrukture. Letos in prihodnje leto bo predvsem za obnovo steze in rekonstrukcijo ploščadi namenil še 25 milijonov evrov, kot je napovedala Babett Stapel, pa bodo Fraportove investicije v slovensko javno infrastrukturo do leta 2035 dosegle dvesto milijonov evrov.
Prihodnost ni le v tem, da pridemo na cilj
Zbrane je nagovorila tudi predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, ki jo na letališče vežejo osebni spomini, saj je bila tudi sama nekoč stevardesa pri Adrii Airways. Izrazila je zadovoljstvo, da letališče šestdesetletnico praznuje v znamenju rasti prometa in poudarila spremembe, ki čakajo letalsko industrijo. Vrhunska tehnologija s postopki prepoznavanja obraza in biometričnimi pregledi bo skrajšala čakalne vrste, a kot je poudarila, moramo biti pozorni tudi na zagotavljanje kibernetske varnosti. »Prihodnost ni le v tem, da pridemo na cilj, ampak da tja pridemo na družbeno odgovoren način,« je še poudarila Pirc Musarjeva in pozdravila prizadevanja brniškega letališča, da do leta 2045 postane ogljično nevtralno.
Nujno bi bilo vzpostaviti hitre železniške povezave s prestolnico in drugimi mesti. »Splošno znano je, da dobre povezave prispevajo k rasti lokalnega gospodarstva, povečanju turističnega obiska in ustvarjanju novih delovnih mest. Prometna multimodalnost postaja nujnost za moderna letališča, kar kažejo tudi primeri dobrih praks v soseščini,« je še dejala Pirc Musarjeva.