Za zdravje se moramo odločiti

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Nasveti / sobota, 20. april 2024 / 14:31

Darja Lovšin, dolgoletna urednica revije Dita, diplomantka mednarodnih odnosov, vodja nacionalne kampanje Bodi odličnjak! in ustanoviteljica Zavoda Diabetes, je nedavno izdala novo kuharsko knjigo z naslovom Diabetična kulinarika. Tokrat je v ospredje postavila ogljikove hidrate.

V svetu, kjer se hitrost življenja zdi neizogibna in rutine včasih preplavijo naš vsakdan, je ohranjanje zdravja in vitalnosti ključnega pomena. »Plavanje, hoja, namizni tenis, smučanje so mi v največje veselje in vsem, ki želijo ostati zdravi, priporočam prav tako veliko gibanja, seveda pa tudi zmernost pri hrani in manj stresa.« Avtorica, ki je na področju diabetesa aktivna že od leta 1995 dalje, opozarja, da smo sladkorno bolezen predolgo podcenjevali. »Šele zadnja leta prihaja na plan, kako močno je diabetes povezan s srčnim infarktom, možgansko kapjo in odpovedjo ledvic. Pri diabetikih je, če ne držijo krvnega sladkorja v območju normalnega, srčni infarkt pričakovan diabetični zaplet.«

<strong>Zgrabila bika za roge</strong>

Poglobljeno znanje o diabetesu in veščino kuhanja je Lovšinova združila v svoji novi kuharski knjigi, ki je nastajala v eni najstarejših gorenjskih domačij v Rečici pri Bledu. Knjiga ponuja domače in tuje recepte ter mnogo uporabnih nasvetov. »Z malenkostnimi spremembami v prehrani lahko za zdravje in dolžino življenja naredimo veliko. Najpomembnejše pa je, da vedno iščemo ravnotežje. Pri tej knjigi sem se odločila zgrabiti bika za roge in tako so v ospredju jedi, ki so v naši prehrani najbolj pogoste, hkrati pa tudi najbolj dvigujejo krvni sladkor. To so škrobnati ogljikovi hidrati, na primer krompir, riž ali koruza.« Pojasni, da se ljudje premalo zavedamo pomena kombiniranja živil in za primer navede Slovencem dobro poznano jed, matevža. »Klasičnemu pire krompirju, ki bi hitro dvignil krvni sladkor, dodamo kuhan fižol v zrnju, katerega škrob se počasi presnavlja, in tako dobimo diabetično prilogo.«

Avtorica številnih kuharskih knjig pravi, da je njeno glavno vodilo pri ustvarjanju uporabnost in enostavni recepti. Želi si namreč, da bralci začutijo veselje ob tem, ko odprejo knjigo, ter se nekaj uporabnega naučijo. V knjigi so v ospredju domače kaše, glavne jedi naših prednikov in prava slovenska makrobiotika, za diabetike pa tudi veliko primernejša od koruze ali krompirja, ki smo ju dobili iz Amerike. »Ješprenjeva, ajdova, prosena kaša – vse so ugodne za krvni sladkor in kljub temu da kot ogljikovi hidrati dajejo energijo, ta ni iz hitro razgradljivega škroba.«

<strong>Bolj ali manj primerne jedi</strong>

Naslovnico Darjine kuharske knjige krasi fokača, italijanski ploščati kruh, ki je za diabetike precej problematičen. »Naslovnica je nalašč izzivalna, ker sem želela poudariti, da pri diabetesu ni prepovedanih jedi, so le bolj ali manj primerne. Že v Velikem kuharskem vodniku za diabetike, ki je izšel leta 2007, sem napisala, da je kos pice s sprehodom za diabetika čisto sprejemljiv, ker gibanje znižuje krvni sladkor po obroku. Za zdravje se moramo odločiti.« Paziti pa je treba, poudarja, da tudi jedi, ki je za diabetika primerna, ne pojemo preveč.

Beseda nanese tudi na prihodnost človeške prehrane, ob čemer naša sogovornica izrazi resne pomisleke. »Če se ne bomo uprli, nas menda namesto kuhinj čakajo pogrevalnice po modelu podjetnika Iva Boscarola, ki je prepričan, da človek prihodnosti ne bo imel časa in volje za kuho. Mislim, da se zelo moti, v Sloveniji je bila kuhinja vedno srce doma in upam, da bo tako tudi ostalo. Odločno sem proti pogrevalnicam in predelani hrani, za katero se niti ne ve, kaj vse vsebuje.«