Ko dobiš manj

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Slovenija / / 20:08

V raziskavi Nova normalnost, s katero družba Valicon od marca 2022 spremlja naše odzive na aktualno dogajanje v državi in svetu, anketiranci pravijo, da jih najbolj skrbi inflacija. Minuli mesec je nekaj več kot tri četrtine vprašanih na prvo mesto postavilo rast cen življenjskih potrebščin.

A ta ni edini razlog, da moramo seči globlje v žep. Ob upadanju kupne moči denarja so se namreč nekateri izdelki skrčili. Pojav, ki sicer ni nov – pred leti je bilo precej odmevno zmanjšanje teže znamenite švicarske čokolade trikotne oblike –, je dobil ime skrčflacija. Gre za prikrito podražitev, saj za enako ali v nekaterih primerih celo višjo ceno dobimo manj izdelka, pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Lani v tem času so na spremembe opozorili pri dveh margarinah, jajčnih rezancih, instant napitku z vitamini, mačji hrani in kremi za zaščito pred soncem. Količina teh izdelkov v posamičnem pakiranju se je v povprečju zmanjšala za 20 odstotkov, pri čemer je njihova cena za kilogram oziroma liter v primerjavi s predhodno narasla za od 17 do 86 odstotkov. V začetku letošnjega leta so objavili še 11 primerov skrčflacije, pri katerih je primerjava cen pokazala zvišanje za od 9 do 106 odstotkov za enoto. Rekordno podražitev so ugotovili pri eni od mešanic zelenjave za francosko solato.

Zmanjšanje količine ni prepovedano, težava pa je v tem, poudarjajo na zvezi potrošnikov, da kupec razlike običajno ne zazna, saj večina proizvajalcev ne spremeni bistveno velikosti embalaže.

Še en pojav, ki preži na rutino pri nakupovanju, je skimpflacija. Izraz izvira iz angleške besede skimp, kar v prevodu pomeni skopariti, v praksi pa, da proizvajalec spremeni sestavo izdelkov; določeno sestavino na primer zamenja s cenejšo, s čimer izdelek izgubi kakovost. Tako spremembo je še težje zaznati, sploh če se ne posvečamo drobnemu tisku na embalaži.

Prefinjene prakse so dober razlog, da smo pozorni na to, kaj nam prodajajo in po kakšni ceni. Ko se poglobiš v sestavine izdelkov, nasploh lahko odkriješ marsikaj, od tega, koliko sadja je v resnici v sadnem jogurtu, koliko lešnikov v namazu iz lešnikov in kakava, kje vse je sladkor; da je čokoladni zajček, ki je pristal v nakupovalnem vozičku med velikonočnimi nakupi, v resnici mlečni čokoladni nadomestek …

Za preverjanje sestavin v čokoladi imamo še dodatni motiv – cene kakava. Te zaradi slabe letine na borzah dosegajo rekordne vrednosti in sprožajo ugibanja, za koliko se bo podražila čokolada, če se ni že, ali se bo skrčila ali bodo proizvajalci kakavovo maslo nadomestili s cenejšim palmovim oljem ...