Breda Košir je izdelala menije v brajici in povečanem tisku. / Foto: osebni arhiv

Meni v brajici (1)

»Kaj pa boš ti danes naročil za večerjo? Ali imate mogoče meni v brajici?«

»Kaj pa boš ti danes naročil za večerjo? Ali imate mogoče meni v brajici?« je izjava, s katero je Tržičanka Breda Košir nagovorila ljudi in za eno izmed ljubljanskih restavracij izdelala menije v brajici in povečanem tisku. Breda Košir je diplomirana delovna terapevtka in študentka magistrskega študija inkluzivne pedagogike. Zaposlena je na Centru IRIS (Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne) v Ljubljani kot mobilna učiteljica za dodatno strokovno pomoč otrok s slepoto in slabovidnostjo ter kot strokovna delavka za prilagajanje gradiv v brajico.

S slepoto in slabovidnostjo se je prvič srečala v študentskih letih, ko je delala kot osebna asistentka pri osebi s slepoto. »Kasneje sem v okviru diplomskega dela organizirala inkluziven plesni tečaj za videče plesalce in plesalce z okvaro vida. Kot prostovoljka sem sodelovala tudi z Zvezo društev slepih in slabovidnih pri različnih aktivnostih in taborih. S sošolkami smo med magistrskim študijem organizirale prilagojeno sobo pobega za osebe z okvaro vida in izvedle kar nekaj uspešnih izpeljav. Marca letos smo skupaj z Zavodom ODTIZ organizirali brezplačni Odtizov mesečni dogodek Odkrijte svet slepote in slabovidnosti z Bredo Košir, kjer sem zares uživala pri predajanju znanja in odgovarjanju na vsa vprašanja udeležencev. Lani sem se udeležila tudi projekta Erasmus+ v Turčiji in dogodka, kjer smo se ukvarjali s prilagoditvami dejavnosti za vse, med drugimi tudi za osebe z okvaro vida. Trenutno raziskujem področje socialnih veščin pri vključenosti otrok s slepoto in slabovidnostjo v skupinske aktivnosti,« je predstavila svoje izkušnje dela z osebami s posebnimi potrebami, še posebno s slepimi in slabovidnimi. Čeprav je stara 26 let, jih ima že kar nekaj.

V letošnjem šolskem letu je na Centru IRIS začela prilagajati gradiva v brajico. »Ugotovila sem, da prilagajanje in oblikovanje besedil ali gradiv za osebe s slepoto še zdaleč ni preprosto. Na srečo so na našem oddelku za prilagajanje zaposlena dekleta, ki jih lahko kadar koli prosim za nasvet, pridem do njih z vsakim vprašanjem in so mi ogromno pomagala, da lahko zdaj to znanje uporabljam tudi zunaj prilagajanja učbenikov. In ena od takih idej so bili tudi meniji. Narejeni so bili za delavnice dijakov, ki imajo dodatno strokovno pomoč ali pa so vključeni na Center IRIS. Vsi, ki berejo brajevo pisavo, so imeli tako možnost samostojno prebrati meni, izbrati jed, komunicirati z natakarjem in rokovati z denarjem. Moj primarni cilj je bil učenje samostojnosti, če meniji pridejo prav še komu, pa sem sploh zelo vesela,« je pojasnila.

Meniji so zdaj na voljo v restavraciji Hombre v Ljubljani in tako dostopni vsem slepim in slabovidnim. »Idejo sem omenila sedanjemu vodji in glavnemu kuharju restavracije Nenadu Dimovu, ki je bil takoj za. Izdelala sem pet menijev v brajici za osebe s slepoto in deset menijev v povečanem tisku za slabovidne,« je še povedala.

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:12

Kranj, mesto fotografije

V gradu Khislstein so prejšnji teden odprli dokumentarno muzejsko razstavo Iz zgodovine fotografije v Kranju, Od Puharja do Marenčiča. Kranjska fotografska zgodovina je zgodovina fotografije na Sloven...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...