Narcisoidne mame
Zgodba o Narcisu je iz grške mitologije. Bil je zelo lep, a čustveno hladen mladenič. Ko je uzrl lastno podobo v vodi, se je preko te podobe zaljubil sam vase. Lepa podoba se mu je v velikem hrepenenju po njej v vodi izmikala. Od obupa se je usmrtil in iz njegove krvi so zrasle rože narcise. Bistvo zgodbe je, da se je zaljubil sam vase. Psihiatri poznajo t. i. narcistično osebnostno motnjo, ki jo prepoznamo po pretirani občutljivosti na kritiko, izredno močno potrebo po občudovanju in pomanjkljivem razumevanju čustev drugih.
Narcisoidne matere govorijo stvari, s katerimi manipulirajo in povzročajo občutek krivde ter se osredotočajo samo nase. Ker so odrasle osebe, so one odgovorne za svoje vedenje. Kot odrasli ljudje smo dolžni postaviti takšnim osebam mejo, sicer nas čustveno izpijejo. Seveda pa otrok nima te možnosti in se takšni mami (oziroma takšnemu očetu) prilagodi. Kaj takšne mame škodljivega počnejo svojim odraslim otrokom? Najbolj jih opišemo z dvema besedama: zavestno manipulirajo z lastnim otrokom. To najbolj vidimo takrat, ko se takšen otrok postavi na noge in ji postavi mejo. Običajno se takšni manipulatorki dvigne jeza in bes ter (vsaj kratkoročno) prekine stike s svojim otrokom. Ne prenese, da se ji je uprl lastni otrok. Psihološko pa vemo, da se je njej ustavil prenos njenih težkih, potlačenih čustvenih vsebin na (odraslega) otroka – kar je skrajno egoistično dejanje.
Takšne mame so edinstvene pri ustvarjanju krivde. Tako manipulirajo, ker vedo, da je včasih krivda neznosna (dejansko jo ogromno nosijo same v sebi): »Žal ti bo, ko me ne bo več. Ti si kriva, da sva se s tvojim očetom razšla. Tako sem osamljena, pa me ne prideš pogledat. Nočeš me vsak dan poklicati. Zaradi tebe sem zapravila kariero …« Preko krivde ti želi povedati, da si ti kot otrok odgovoren za njena slaba počutja. To seveda ni res. Otrok (majhen ali odrasel) nima te moči.
Tekmuje z vami. Smešno, kajne. Npr.: »Moja frizura je lepša. Poglej, kakšno obleko sem kupila, ti pa kupuješ v nizkocenovnih trgovinah. Poglej, poglej, poglej mojo letošnjo potico, no, le poglej, kaj pa je tebi uspelo? Pri tvojih letih sem imela že diplomo, ti pa kar nekaj odlašaš …« Primerjati se s svojimi otroki je precej neumestno.
Ne spoštuje vaših meja. Pride v vaše stanovanje in pospravlja, kljub vašim opozorilom, naj tega ne počne več. Vi kot otrok ji ne predstavljate ovire za njen stil življenja. Lahko dela, kar si zamisli. Ima vas pač zato, da služite njeni predstavi življenja. Jasno, da ne more razumeti, da to počne, ker je drugi pomembni v njenem življenju niso nikoli spoštovali. Vendar zaradi njene življenjske zgodbe vam ni treba dopuščati, da ona svoje notranje trpljenje izživlja na vas. (Se nadaljuje.)