Medvrstniško nasilje in sovražni govor na spletu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 1. april 2024 / 20:27

Okrogla miza o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru na spletu: za večino mladih je sovražni govor način komunikacije na spletu in ga ne doživlja kot nasilje.

Kranj – Medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu je veliko, doživljajo pa ga vse mlajši otroci. Naloga njegovega preprečevanja in preventivnega ozaveščanja otrok o vseh pasteh spleta se začne doma, z zgledom pri starših, ki pa tudi sami potrebujejo ozaveščanje o nevarnostih prekomerne uporabe mobilnih telefonov. To je ena od ugotovitev okrogle mize o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru na spletu, ki je pred dnevi potekala v Kranju. Tovrstne okrogle mize je oziroma še bo ministrstvo za digitalno preobrazbo v okviru komunikacijske kampanje proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu oraniziralo v vseh dvanajstih mestnih občinah.

Spletnega nasilja je več oblik in vse se pojavljajo tudi med mladostniki na Gorenjskem – od žaljenja, (spolnega) nadlegovanja in trpinčenja oziroma izsiljevanja do izključevanja in zlorabe zasebnosti na spletu. Spletno nasilje pri žrtvah pušča različne kratkotrajne in dolgotrajne posledice, tako fizične kot psihosocialne, kot so zmanjšana samozavest in samopodoba, strah, tesnoba, stiska, stres, občutek krivde in sramu, osamljenost, izločenost ... Vpliva na pojav telesnih težav, učni uspeh, povzroča travmatizacijo, težave z duševnim zdravjem, depresijo, vpliva na samopoškodbe ali celo samomor.

Mladi živijo dvojno realnost

Po besedah Vala Stankoviča Pangerca iz Dijaške organizacije Slovenije je nasilje na spletu – sovražni govor, sovražni komentarji pod objavami – za večino mladih način komunikacije na spletu in ga sploh ne doživlja kot nasilje. »Mladi živijo dvojno realnost – eno fizično in eno virtualno. Med dvema mladostnikoma se odnos v živo lahko popolnoma razlikuje od odnosa na spletu. Pogosto pa se nasilje med obema svetovoma prepleta.«

Višji policist-kriminalist na Policijski upravi Kranj Danilo Šenk svetuje, da policiji takoj prijavimo vsako dejanje na spletu, ob katerem se sprašujemo, ali je morda kaznivo. Potrebna je previdnost predvsem v primeru intimnih posnetkov, ki jih ne prepošiljamo nikomur, četudi le v iskanju nasveta ali pomoči, saj s tem zelo hitro stopimo na polje kaznivega dejanja. »Naloga policistov je, da te zadeve preiščejo,« je dejal Šenk in med drugim poudaril, da je odgovornost in naloga staršev, da poskrbijo za namestitev orodij za starševski nadzor otrokovega vedenja na spletu.

»Pošiljanja golih fotografij je res veliko. Če nekdo nagovori dekle, in večinoma gre za dekleta, da mu pošlje eksplicitno fotografijo, gre za kaznivo dejanje. Tu gre lahko tudi za zelo mlada dekleta. Imeli smo že primer, ko je šlo za otroka, starega šest let, ki je sam od sebe na TikToku delil svoje gole posnetke,« je med drugim pojasnila okrajna državna tožilka Lea Martinjak.

Ključno je zaupanje

Direktorica Centra za socialno delo Gorenjska Urška Repar Justin je povedala, da je spletno nasilje med mladimi vedno povezano z drugimi težavami mladostnikov in otrok. Spletno nasilje, predvsem izključenost iz skupin, pri otrokih povzroča tudi zelo hude stiske. »Imamo primere, da otroci zaradi tega nočejo več hoditi v šolo,« je dejala.

Za razreševanje spletnega nasilja je ključno zaupanje med otrokom in staršem, v šoli pa tudi med otrokom in učiteljem, je poudaril ravnatelj Osnovne šole Stražišče Pavel Srečnik. »Tu smo odgovorni predvsem odrasli, da ko otrok mora spregovoriti, do tega dialoga tudi pride,« je opozoril. Pritrdili so mu tudi ostali sogovorniki. »K razreševanju teh stvari ne pristopajmo z očitkom, obsojanjem. Če oče, ko izve, da je njegova 11-letna hči svojo golo fotografijo poslala fantu, vzroji in jo ozmerja, gotovo ne bo v njej vzbudil zaupanja. Veliko bolje je, če jo v tistem trenutku objame, ji reče, da jo ima rad in da ji bo pomagal,« je tako povedal Tilen Hočevar iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout Kranj.