Novi prevod Svetega pisma
Prevodov v slovenščino je bilo doslej že več. Zadnji je bil leta 1996. Nedavno pa je bil uradno predstavljen najnovejši slovenski katoliški prevod Svetega pisma po jeruzalemski, najbolj izvirni predlogi, vrhunsko znanstveno in prevajalsko delo.
Sveto pismo, »knjiga vseh knjig«, je bilo doslej v celoti prevedeno v 670 jezikov. Samo Nova zaveza je bila prevedena v 1520 jezikov, vsaj del Svetega pisma pa v približno 3300 jezikov. Prevodi Svetega pisma, najstarejši so aramejski, sirski, grški in latinski, niso bili zgolj prevodi neke knjige, ampak so bili visoka kulturna, znanstvena in raziskovalna dejanja, ki so vplivala na kulturo narodov, na razvoj njihovih jezikov, na literaturo in glasbo, in tudi na nazorske opredelitve posameznikov in narodov.
V zgodovini našega naroda je bilo kar nekaj prevodov celotnega Svetega pisma Stare in Nove zaveze ali posameznih delov v slovenščino. Večina prvih v slovenščini napisanih listin sloni na Svetem pismu. Njegove nauke sta Slovanom razlagala blagovestnika sveta Ciril in Metod. Dele Svetega pisma sta Slovencem skrita pred tedanjo oblastjo razlagala Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Pomembna je bila tudi mariborska izdaja Svetega pisma leta 1958, ki se še vedno uporablja v bogoslužju. Zadnji slovenski standardni prevod pa sega v leto 1996, ko je izšla ekumenska izdaja Svetega pisma.
Bližji izvirniku in jasnejši v prevodu
Leto 2006 je bilo za nadaljnje prevajanje Svetega pisma v slovenščino prelomno. Slovenska škofovska konferenca je sprejela predlog akademika dr. Jožeta Krašovca, svetovno priznanega poznavalca Svetega pisma, za prevod francoske Jeruzalemske Biblije (La Bible de Jerusalem), ki velja za najpopolnejšo in najizvirnejšo doslej. Najnovejši slovenski katoliški prevod Svetega pisma je bližji izvirniku in jasnejši v prevodnem jeziku. Pomembna novost so opombe, ki razlagajo pomen temeljnih teoloških pojmov. Zato niso enostavno prevedene iz francoske La Bible de Jerusalem, ampak so v veliki meri dopolnjene iz drugih virov. Zato ima slovenska izdaja povprečno dvajset odstotkov več opomb kot francoski izvirnik.
Prevod pod vodstvom akademika dr. Jožeta Krašovca je nastajal postopoma. Najprej so prevedli Novo zavezo in knjigo psalmov, nato pa so sledili prevodi Stare zaveze. Vsi skupaj so združili vrhunsko slovensko teološko in prevajalsko znanost, pomembna pa je bila tudi vloga lektorjev. V imenu Slovenske škofovske konference je pripravo prevoda spremljal koprski škof dr. Jurij Bizjak, profesor Svetega pisma. Finančno sta projekt prevajanja podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Renovabis, ustanova Katoliške cerkve v Nemčiji.
Nov katoliški prevod Svetega pisma so svečano predstavili v torek, 12. marca, v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. O pomenu Svetega pisma nasploh in novem prevodu, ki je »zgodba o uspehu«, so poleg urednika in koordinatorja projekta dr. Jožeta Krašovca govorili še prevajalec in celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Peter Štih in predstavniki Univerze v Ljubljani in Mariboru ter Založbe Družina.
Ena od njihovih pomembnih misli je bila, da se nov prevod Svetega pisma in ekumenski prevod iz leta 1996 ne smeta izključevati, ampak se morata dopolnjevati. Prevedeno Sveto pismo, ki je tudi uradno študijsko in liturgično gradivo, pa naj čim prej roma med ljudi, ki jim je prvenstveno namenjeno in v katerem naj iščejo vrednote, ki jih združujejo, ne pa ločujejo.