Prof. dr. Jože Krašovec, koordinator projekta in urednik prevoda / Foto: Jože Košnjek

Novi prevod Svetega pisma

Prevodov v slovenščino je bilo doslej že več. Zadnji je bil leta 1996. Nedavno pa je bil uradno predstavljen najnovejši slovenski katoliški prevod Svetega pisma po jeruzalemski, najbolj izvirni predlogi, vrhunsko znanstveno in prevajalsko delo.

Sveto pismo, »knjiga vseh knjig«, je bilo doslej v celoti prevedeno v 670 jezikov. Samo Nova zaveza je bila prevedena v 1520 jezikov, vsaj del Svetega pisma pa v približno 3300 jezikov. Prevodi Svetega pisma, najstarejši so aramejski, sirski, grški in latinski, niso bili zgolj prevodi neke knjige, ampak so bili visoka kulturna, znanstvena in raziskovalna dejanja, ki so vplivala na kulturo narodov, na razvoj njihovih jezikov, na literaturo in glasbo, in tudi na nazorske opredelitve posameznikov in narodov.

V zgodovini našega naroda je bilo kar nekaj prevodov celotnega Svetega pisma Stare in Nove zaveze ali posameznih delov v slovenščino. Večina prvih v slovenščini napisanih listin sloni na Svetem pismu. Njegove nauke sta Slovanom razlagala blagovestnika sveta Ciril in Metod. Dele Svetega pisma sta Slovencem skrita pred tedanjo oblastjo razlagala Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Pomembna je bila tudi mariborska izdaja Svetega pisma leta 1958, ki se še vedno uporablja v bogoslužju. Zadnji slovenski standardni prevod pa sega v leto 1996, ko je izšla ekumenska izdaja Svetega pisma.

Bližji izvirniku in jasnejši v prevodu

Leto 2006 je bilo za nadaljnje prevajanje Svetega pisma v slovenščino prelomno. Slovenska škofov­ska konferenca je sprejela predlog akademika dr. Jožeta Krašovca, svetovno priznanega poznavalca Svetega pisma, za prevod francoske Jeruzalemske Biblije (La Bible de Jerusalem), ki velja za najpopolnejšo in najizvirnejšo doslej. Najnovejši slovenski katoliški prevod Svetega pisma je bližji izvirniku in jasnejši v prevodnem jeziku. Pomembna novost so opombe, ki razlagajo pomen temeljnih teoloških pojmov. Zato niso enostavno prevedene iz francoske La Bible de Jerusalem, ampak so v veliki meri dopolnjene iz drugih virov. Zato ima slovenska izdaja povprečno dvajset odstotkov več opomb kot francoski izvirnik.

Prevod pod vodstvom akademika dr. Jožeta Krašovca je nastajal postopoma. Najprej so prevedli Novo zavezo in knjigo psalmov, nato pa so sledili prevodi Stare zaveze. Vsi skupaj so združili vrhunsko slovensko teološko in prevajalsko znanost, pomembna pa je bila tudi vloga lektorjev. V imenu Slovenske škofovske konference je pripravo prevoda spremljal koprski škof dr. Jurij Bizjak, profesor Svetega pisma. Finančno sta projekt prevajanja podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Renovabis, ustanova Katoliške cerkve v Nemčiji.

Nov katoliški prevod Svetega pisma so svečano predstavili v torek, 12. marca, v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. O pomenu Svetega pisma nasploh in novem prevodu, ki je »zgodba o uspehu«, so poleg urednika in koordinatorja projekta dr. Jožeta Krašovca govorili še prevajalec in celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Peter Štih in predstavniki Univerze v Ljubljani in Mariboru ter Založbe Družina.

Ena od njihovih pomembnih misli je bila, da se nov prevod Svetega pisma in ekumenski prevod iz leta 1996 ne smeta izključevati, ampak se morata dopolnjevati. Prevedeno Sveto pismo, ki je tudi uradno študijsko in liturgično gradivo, pa naj čim prej roma med ljudi, ki jim je prvenstveno namenjeno in v katerem naj iščejo vrednote, ki jih združujejo, ne pa ločujejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 19. november 2007 / 07:00

Smeti na planini Kofce

Kofce - Franc Meglič iz Podljubelja nam je v začetku novembra poslalo fotografijo črnega smetišča na planini Kofce. »Čudim se, da še nikogar ni zmotil ta kup sme...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 16. julij 2007 / 07:00

Zlati znak za ministra

Ljubljana - Na ministrstvu za obrambo RS je bila 12. julija 2007 krajša slovesnost, med katero je minister za obrambo Karl Erjavec prejel najvišje priznanje Planinske zvez...

Slovenija / ponedeljek, 16. julij 2007 / 07:00

Največ medalj lokostrelcem Šenčurja

Turjak - V okolici gradu Turjak je bilo prejšnjo nedeljo lokostrelsko tekmovanje, ki je štelo za slovenski pokal. Tekmovalo je sto lokostrelcev iz 20 slovenskih klubov, največ me...

Šport / ponedeljek, 16. julij 2007 / 07:00

Veličastnih deset okoli Bleda

Bled - »Kolk je okrog Bleda ponoč«, smo že od meseca marca dalje lahko opazovali majice, v katerih so na tekmovanjih tekli Vitezi dobrega teka, člani društva, ki so preteklo sobo...

Kronika / ponedeljek, 16. julij 2007 / 07:00

Izsiljevanje prednosti in hitrost

V soboto dopoldne se je pri Škofji Loki smrtno ponesrečil voznik kolesa z motorjem, drugi motorist pa je umrl zvečer po nesreči v Vrbi. Letos je na gorenjskih cestah umrlo že 18 ljudi.

Prosti čas / ponedeljek, 16. julij 2007 / 07:00

Z Matejo malo naokrog

Da Mateja Meglič iz Tržiča izjemno rada potuje, zelo dobro vedo tudi poslušalci Radia Gorenc. Pred leti je pripravljala oddajo Izletniški namig, ki je lani prerasla v mesečno oddajo Malo naokrog, v ka...