Od Jožovčeve gostilne do mednarodne slave

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Radovljica / / 22:34

V Radovljiški graščini je zaživela razstava ob 70-letnici Avsenikove glasbe, ki smo jo zaznamovali v preteklem letu. Razstava, ki bo na ogled vse do novembra, je rezultat sodelovanja med Muzeji radovljiške občine in Muzejem Avsenik.

Radovljica – Da sta brata Avsenik narodnozabavno glasbo ponesla iz domače Jožovčeve gostilne v Begunjah po vsem svetu, ni nobena skrivnost. Stalna zbirka Avsenikovih dosežkov je razstavljena v Muzeju Avsenik, del njune zgodbe pa po novem krasi tudi razstavni hodnik Radovljiške graščine. Časovni pohod Avsenikovega ustvarjanja sta pripravila Anže Langus in Mihaela Pichler. Kot je povedala slednja, je Avsenikova glasba še kako živa, kar nedvomno dokazuje dejstvo, da jo poznajo tudi najmlajši. »Pred dvema letoma smo pripravili projekt, kjer smo otrokom prve in druge triade osnovne šole predstavili Avsenika. Zavrteli smo jim pet sklad, misleč, da ne poznajo te glasbe, vendar se je izkazalo nasprotno. Na ves glas so prepevali in nas zelo pozitivno presenetili,« je pojasnila Mihaela Pichler. Kot je še dejala, je tokratna razstava pripravljena v čast lanskoletne 70-letnice, v krajši kronologiji pa so predstavljeni najbolj namerni elementi kariere Avsenikov. Langus je ob tem povedal, da pri oblikovanju razstave nista naletela na večje izzive, večina materiala pa je izhajala ravno iz Muzeja Avsenik.

Spomini na »ata«

Razstavo so slavnostno odprli župan Občine Radovljica Ciril Globočnik, direktorica Muzejev radovljiške občine dr. Petra Bole in direktor Tradicije Avsenik Aleš Avsenik. Aleš Avsenik je pojasnil, da se dedka zelo rad spominja. »Kot ata je bil prijazna in topla oseba, veliko časa nam je namenil tako pri igri kot tudi pri pogovoru. Bil pa je precej strog, rad je imel red in pri njem ni bilo razpuščene igre, ampak vse znotraj nekih pravil, ki jih igra pač ima,« je dejal in dodal, da mu je Sašo, ki s svojim ansamblom že petnajst let polni dvorane doma in po tujini, podaljšal življenje in mu po upokojitvi vrnil veliko veselja.

In nastala je čebelarska himna

Ker je na pobudo Slavka Avsenika leta 2002 nastala tudi čebelarska himna, se je odprtja razstave udeležil tudi Franci Šivic. V takratnem času je bil Šivic podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, ukvarjal se je s fotografijo, bližal pa se je čebelarski kongres. Kot je pojasnil, je takrat obiskoval različne umetnike, za katere je vedel, da se ukvarjajo s čebelarstvom, in tako se je zgodilo, da je obiskal tudi Slavka. »Čakal me je v narodni noši, in ko sem ga fotografiral, me je vprašal, ali imamo čebelarsko himno. Odgovoril sem mu, da je nimamo, on pa meni, da jo naredimo. Predlagal sem, da naj napišejo glasbo, jaz bom pa besedilo,« je pojasnil Šivic in dodal, da je čez tri dni dobil kaseto z melodijami, besedilo pa je »vrgel na papir« v roku pol ure.

Večni Avseniki

Da je razstava plod dobrega sodelovanja med muzeji, sta prepričana dr. Petra Bole in radovljiški župan. Direktorica Muzejev radovljiške občine je dejala, da so veseli vsakega sodelovanja, v lanskem letu so sodelovali s kar 81 različnimi institucijami, Avsenikova glasba pa je po njenem mnenju tako ali tako večna. »Razstava je zelo dobro pripravljena, Slavko Avsenik je tudi častni občan Občine Radovljica. Vsekakor pa je razstava dobrodošla tudi iz turističnega vidika, ker je v poletni sezoni Linhartov trg močno obiskan,« pa je povedal župan Ciril Globočnik. Razstavni hodnik Radovljiške graščine bo torej vse do novembra vabil na kronološko popotovanje pionirjev narodnozabavne glasbe, kjer lahko spoznate začetke bratov Avsenik, njihova zlata leta, uspehe in še in še.