Na zadnjo pot pogosteje z duhovnikom

Poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2023 je temeljit statistični in tudi vsebinski prikaz delovanja največje verske skupnosti v Sloveniji. Veliko za Cerkev ključnih podatkov je negativnih, od števila krstov do porok in obiska maš, narašča pa število cerkvenih pogrebov.

Ljubljana – Slovenska škofovska konferenca je izdala digitalno publikacijo z naslovom Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2023, ki obsega podatke za desetletje med letoma 2012 in 2022. Slovenija je imela konec leta 2022 2.116.972 prebivalk in prebivalcev, od katerih jih je bilo 1.480.156 ali 69,92 odstotka katoličanov, ki je tako najštevilčnejša verska skupnost v Sloveniji. Zanjo je v dveh metropolijah oziroma nadškofijah (Ljubljana in Maribor) in šestih škofijah (Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto), ki so razdeljene na 685 teritorialnih župnij in na dve personalni – bolniška v Ljubljani in univerzitetna v Mariboru –, konec leta 2022 skrbelo 13 nadškofov in škofov, 948 duhovnikov, med katerimi so bili 704 škofijski, 244 pa je bilo redovnih, 47 stalnih diakonov, 412 redovnic in 617 laiških katehistinj in katehetov. V okviru Katoliške cerkve v Sloveniji je konec leta 2022 delovalo 8988 ključarjev oziroma skrbnikov cerkva in župnišč ter članov župnijskih pastoralnih svetov, pri Karitasu pa je sodelovalo 9700 prostovoljcev in prostovoljk. V župnijsko katehezo oziroma v verouk je bilo vključenih 64.640 predšolskih in osnovnošolskih otrok, 4182 mladih pa je bilo vpisanih v ustanove katoliške izobraževalne vertikale.

Redovne skupnosti

Statistično sliko Katoliške cerkve na Slovenskem dopolnjujejo podatki, da deluje pri nas 35 redovnih skupnosti, svetnih ustanov in ustanov bogu posvečenega življenja, v katerih deluje 731 redovnic in redovnikov. Najstarejše moške redovne skupnosti so cistercijani, ki so pri nas od leta 1136, benediktinci, kartuzijani, križniki in frančiškani, najstarejši ženski redovi pa klarise, karmeličanke in uršulinke. V poročilu je zapisano, da imajo redovi v lasti sto samostanov – leta 2012 jih je bilo 114 – in 78 objektov s statusom kulturnega spomenika. Največ jih imajo frančiškani, minoriti in uršulinke. Sicer pa je v register kulturnega ministrstva s področja sakralne kulturne dediščine iz januarja leta 2009 vpisanih 6157 enot, od cerkva in kapel do zidanih znamenj in križev. Samo cerkva in kapel je v Sloveniji 2901.

Katoliške šole in vrtci

Katoliška cerkev je še posebej v zadnjih tridesetih letih zgradila svojo mrežo vzgojnih in izobraževalnih ustanov. Vzgojno-izobraževalnih zavodov je 29: Katoliški inštitut, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 12 študentskih domov, štiri katoliške gimnazije, štirje dijaški domovi in dve katoliški osnovni šoli. V 19 katoliških vrtcev je vpisanih 1666 otrok, katoliške osnovne in srednje šole pa obiskuje 2261 učencev in dijakov. V katoliške visokošolske ustanove je vpisanih 331 študentov. Na glasbenem področju deluje pet zasebnih katoliških glasbenih šol, štiri orglarske šole in Konservatorij Jurija Slatkonje v Novem mestu. V 14 cerkvenih domovih za ostarele pa prebiva 1226 oskrbovancev.

Manj cerkvenih krstov in porok, slabši obisk maš

V poročilu so podatki, ki kažejo tudi na raven vernosti slovenskih katoličanov, čeprav ti niso edino merilo, saj se klasični načini verovanja spreminjajo. Eden od podatkov je število »nedeljnikov«, vernikov, ki redno obiskujejo nedeljske maše. Njihovo število se je skoraj prepolovilo. Na upad je veliko vplivala epidemija covida.

Zmanjšal se je odstotek krščenih otrok med novorojenci. Leta 2022 se je v Sloveniji rodilo 17.627 otrok, kar je peto najmanjše število v stoletni zgodovini tovrstne statistike v Sloveniji – najmanj novorojenih je bilo leta 2003 –, od katerih jih je leta 2022 katoliški krst prejelo 10.170 ali 57,7 odstotka. Leta 2003 je bil ta odstotek kar 81,6, v desetih letih pa se je delež krščenih med vsemi novorojenimi zmanjšal za 23,6 odstotka. Manj je bilo tudi podeljenih prvih svetih obhajil: v desetih letih za 15,7 odstotka. Slovenska škofovska konferenca navaja, da je upadanje značilno za vso Evropo. Za 16,8 odstotka se je v tem obdobju zmanjšalo tudi število birmancev, na kar pa covid ni bistveno vplival, saj je priprava na birmo daljši, vsaj dveletni proces. Statistika beleži tudi padanje deleža cerkvenih porok med civilnimi porokami za več kot 20 odstotkov. V Evropi se je delež cerkvenih porok najbolj zmanjšal v Italiji in Avstriji.

Le pri cerkvenih pogrebih je ugotovljena rast. Leta 2022 je v Sloveniji umrlo 22.492 prebivalcev, kar je sicer manj od preteklih let. Cerkveno jih je bilo pokopanih 15.215 ali 67,6 odstotka. Odstotek je višji kot v preteklih letih. V obdobju med letoma 2012 in 2022 se je število cerkvenih pogrebov povečalo za šest odstotkov.

Tudi podatki o številu duhovnikov, redovnikov in novomašnikov so večinoma negativni. V slovenski Katoliški cerkvi se je med letoma 2012 in 2022 število duhovnikov zmanjšalo za 14,6 odstotka. Povprečna starost slovenskih duhovnikov je visoka: nad 63 let! Enaindvajset duhovnikov je zapustilo kleriški stan. Nekatere države, na primer Nemčija in Italija, pa sta doživeli še večji upad.

Skromen prispevek države

Tudi v tem poročilu Slovenska škofovska konferenca opozarja na nizek prispevek države pri financiranju verskih skupnosti, ki so zato večinoma odvisne od darov vernikov. Ob tem pa škofovska konferenca poudarja, da sofinanciranje socialnih prispevkov verskih delavcev ni financiranje verske dejavnosti. Gre za ustavno pravico do socialne varnosti ljudi, ki opravljajo splošno koristno dejavnost, na primer v kulturi.