Začetek velikonočnega praznovanja

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 23. marec 2024 / 11:48

Z nedeljsko cvetno nedeljo se v Katoliški cerkvi začenja velikonočno praznovanje.

Kranj – V nedeljo praznujejo katoličani cvetno nedeljo, ki je zadnja, šesta postna nedelja. V nekaterih krajih ji pravijo tudi cvetnica ali oljčna nedelja. Njeno praznovanje sega v 9. stoletje in spominja na prihod Jezusa Kristusa v Jeruzalem. Jahajočega na oslu so ga navdušeno sprejemali, preden metali oljčne in palmove vejice ter vzklikali: »Hozana!« Zelenje ima že od nekdaj v različnih verovanjih velik pomen. Tudi med kristjani. Oljka je simbol miru in sprave in varuje pred naravnimi nesrečami, spodbuja rast in plodnost ter preganja zle sile in bolezen. Stara navada je, da oljčne vejice, shranjene po cvetni nedelji, zakurijo, če se bliža ali že divja huda ura. Palmova vejica pa pomeni zmagoslavje.

Najbolj znan zunanji izraz cvetne nedelje so butarice. V posameznih krajih imajo tudi drugačna imena: vejnice, begance, gubance … Včasih so otroci in odrasli tekmovali, kdo bo nesel k blagoslovu pri nedeljski maši bogatejšo, večjo in lepše okrašeno butarico. Nekaj tega se je ohranilo do danes, ko dosegajo višine butaric več metrov. Nekateri pa nesejo k blagoslovu na cvetno nedeljo le oljčne vejice. Namen cvetne nedelje je dosežen tudi na tak način.

Cvetna nedelja je znanilec velike noči, velikega krščanskega praznika. Prazniki se začenjajo na veliki četrtek zvečer s tako imenovanim velikonočnim tridnevjem, ki bo končano na veliko soboto zvečer.