Je vaše spanje kakovostno

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Zanimivosti / petek, 15. marec 2024 / 14:06

Danes je svetovni dan spanja. O tem, kako se pripraviti na spanje, kako vemo, da slabo spimo, in kdaj je potrebna zdravniška pomoč, se je s prof. dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik pogovarjala Ivka Sodnik.

Preddvor – »Prespimo tretjino življenja in spanje je tisto, kar polni našo dnevno energijo, možgane in razmiš­ljanje. Če spanje ni kakovostno, nam to pokvari cel dan. Spanec je potreben in spijo praktično vsa bitja, tudi ribe, na primer,« je v uvodu pojasnil dr. Fležar. Splošno veljavno prepričanje je, da obstajata dve stanji: budnost in spanje. Vendar, kot je pojasnil dr. Fležar, vodja Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko, tudi v spanju obstajajo različne faze. »Spanje REM je globoko spanje, v katerem se možgani odklopijo od preostalega telesa, takrat veliko sanjamo. Dojenčki na primer takoj vstopijo v fazo REM, odrasli pa za to potrebujemo med šestdeset in devetdeset minut. Imamo pa tudi spanje neREM, to je spanje z normalnim tonusom mišic. Gre za spanje, ki spreminja svojo globino in vsebuje kratke sanje,« je razložil. Po zdravnikovih besedah se trajanje spanja s starostjo spreminja. Otroci namreč spijo večkrat na dan, medtem ko je za kakovostno življenje odraslih bistveno, da spimo med sedem in devet ur na dan. »Če spimo manj kot sedem ur, možgani ne pridobijo občutka spočitosti, srce ima previsok utrip, večje so možnosti za težave s hormoni. Podobno je tudi, če spimo več kot devet ur – pojavijo se namreč težave z metabolizmom, visoke maščobe, težave s ščitnico. Optimalno je torej od sedem do devet ur, spanje pa je najbolj kakovostno proti jutru, ko je period globokega spanja vedno več.«

<strong>Vsi ljudje ne sanjajo</strong>

V nadaljevanju je beseda tekla tudi o sanjah. Dr. Fležar je zbranim pojasnil, da vsi ljudje ne sanjajo in da je zanj kot zdravnika pomemben podatek, da človek ne sanja. »Motnje dihanja v spanju vodijo v to, da ljudje ne sanjajo. Smrčač, ki nič ne sanja, najverjetneje ni le običajen smrčač, ampak ima težave z dihanjem v spanju.« Kot je še dejal, na sanje velikokrat vplivajo telesni simptomi, na primer če nas ponoči tišči na malo potrebo, bo zelo verjetno, da se nam bo sanjalo o vodi – sanje so s tem povezane, vendar izkrivljene. »Sanje so veliko bolj odraz tega, kar se nam je dogajalo, kot pa tistega, kar se nam bo.«

<strong>Higiena spanca</strong>

Na spanje vpliva veliko dejavnikov, kot so prehrana oziroma koliko pojemo pred spanjem, utrujenost, temperatura spalnice, hrup, svetloba, stres, ki ga doživimo čez dan, alkohol … »Vse to je higiena spanja. Človek se mora za spanje popolnoma umiriti. Dnevne sobe so namenjene gledanju televizije, spalnice pa spanju. Če je vse to nekako pomešano, ni reda ne v glavi in ne v biološki uri.« Za nespečnost obstaja veliko razlogov, ki pa so po besedah dr. Fležarja največkrat povezani z dogajanjem čez dan. Pojasnil je, da bodo ljudje, ki v postelji premlevajo, kaj vse so počeli čez dan oziroma – bolje rečeno – česa niso naredili, težje zaspali. Kot je še poudaril, ljudem, ki zvečer ne morejo zaspati, močno odsvetuje popoldanske počitke, četudi so ti zelo kratki – v tistih 15 minutah namreč lahko doživimo tako osvežilen spanec, da se nam večerna zaspanost zamakne za dve uri.

<strong>Za smrčače</strong>

Smrčanje nastaja zaradi vibracij, ko zrak skozi prehode v ustih, nosu in grlu vibrira ob tkivo. S časom se težava smrčanja zaradi povečanja telesne teže, težav s ščitnico in hormoni lahko poslabša. »To v praksi pomeni, da človek smrči v vseh položajih – na boku, hrbtu, trebuhu. Temu pravimo pozicijsko smrčanje. Ko pa se to enkrat stopnjuje, se človek zbuja nenaspan. Naslednja faza pa je apneja, resna motnja v dihanju, ki je škodljiva, kadar se dihanje ustavi za minimalno deset sekund vsaj 15-krat na uro spanja.« Tovrstne prekinitve dihanja v spanju vodijo do tega, da se možgani ne naspijo, zjutraj pa smo utrujeni bolj kot zvečer, ko gremo spat. Spalno apnejo lahko razrešimo z aparati za dihanje, ki jih letno dobi tisoč Slovencev. »V Sloveniji je trenutno dvajset tisoč ljudi, ki imajo ponoči masko in spijo z aparatom. To je zelo pogosta zadeva,« je še dejal dr. Fležar.