Zima najtoplejša doslej
Konec februarja se je iztekla meteorološka zima, ki je bila najtoplejša vsaj od leta 1950.
Snežna odeja v gorah se je v preteklih dneh še povečala. Na Kredarici je bilo tako včeraj 335 centimetrov snega, na Voglu 160, na Vršiču dobrih 120 centimetrov, na Krvavcu približno meter, na Rudnem polju več kot pol metra ...
Kranj – Zadnja meteorološka zima od decembra do konca februarja je bila po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih Agencije RS za okolje (Arso) izjemno topla. Kot so ugotovili, je odklon temperature zraka od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991/92–2020/21 na državni ravni znašal 3,2 stopinje Celzija, zaradi česar je bila zadnja zima malenkost toplejša od zime 2006/07, ki je doslej veljala za najtoplejšo vsaj od zime 1950/51.
Februarske temperature krepko nad povprečjem
Nadpovprečno topli so bili vsi trije meseci zime. December in februar sta bila na državni ravni rekordno topla – prvi s temperaturnim odklonom 2,9 stopinje Celzija in drugi s kar 5,5 stopinje, medtem ko je januarja znašal 1,2 stopinje. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je zimska temperatura zvišala že za več kot 2,5 stopinje. »Letošnja zima je že sedma nadpovprečno topla zapored; v zadnjih enajstih letih je bila le zima 2016/17 hladnejša od dolgoletnega povprečja,« so razložili na Arsu.
Padavin je bilo veliko
Ugotovili so tudi, da je bila zima na ravni države nadpovprečno namočena glede na omenjeno primerjalno obdobje. Padlo je 39 odstotkov več padavin kot običajno, kar je 15. najvišja vrednost od leta 1950. Največji odklon od povprečja so zaznali v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer so izmerili več kot 80 odstotkov padavin več kot običajno.
Po nižinah malo snega
»Skladno z izjemno visoko povprečno temperaturo zraka je bilo kljub nadpovprečno izdatnim padavinam v nižinskem in gričevnatem svetu snega malo. Zima ni bila rekordno skromna z novozapadlim snegom in snežno odejo, bila pa je med najslabšimi od zime 1950/51. Razen zmernega do obilnega sneženja 19. januarja v večjem delu Slovenije ni bilo drugih omembe vrednih snežnih padavin,« so pojasnili in dodali, da so bile razmere v visokogorju drugačne. Tam je obilica padavin, velika večina v obliki snega, poskrbela za običajne, krajevno celo nadpovprečno dobre snežne razmere.
Kljub nadpovprečni namočenosti je bila zima na ravni države glede na primerjalno obdobje nadpovprečno osončena – 16 odstotkov bolj kot običajno, so še navedli na Arsu.