Špela Kolenc se že več let ukvarja z zvočno uglasitvijo telesa. / Foto: Nika Toporiš

Harmonije do sprostitve

V dobi nenehnega hitenja in digitalne zasičenosti se posamezniki vse pogosteje obračajo k nekonvencionalnim pristopom za doseganje notranjega ravnovesja in telesnega blagostanja. Eden izmed izstopajočih trendov v tej evoluciji osebne skrbi je pojav celostne zvočne uglasitve.

»Za nekatere motivacija ne izvira iz srca. Nekako čutim, da niso vsi zares predani temu, ampak so pač našli nekaj, kar jih sprošča, in želijo to ali prodati ali prenesti med ljudi. Zares lahko to počne vsak, lahko se tudi naučimo, ampak notranji občutek pa je zelo unikaten in se ne da kopirati.«

V Čopovi hiši v Žirovnici se zvočne uglasitve že nekaj let loteva Špela Kolenc iz Cerkelj na Gorenjskem. Špela Kolenc iz društva YinYang, drugače akademska glasbenica in profesorica saksofona, se je na pot zvočne meditacije podala, ker je želela stopiti izven ustaljenih glasbenih okvirjev. »V meni je bilo posebno hrepenenje in nekako sem imela dovolj saksofona. Vse bolj sem se podajala v alternativne pristope in na neki način kasneje začela pogrešati glasbo. Po študiju sem se udeleževala različnih zvočnih dogodkov in sprva me je izredno impresioniral gong. Kasneje tudi didžeridu,« je razložila Špela, ki si je prvi didžeridu izdelala kar sama.

Vsak bi rad bil unikaten

Kot je dejala, je ob uporabi teh inštrumentov zaznala drugačne učinke na telo in na njeno počutje. Tako je zrasla ideja celostne zvočne uglasitve. Z leti je dodajala vedno več inštrumentov, in kot je dejala, začela vse bolj uporabljati tudi lasten glas. »Namen zvočne uglasitve, nekateri ji pravijo zvočna kopel, tudi zvočna meditacija ali terapija, je pravzaprav, da poskušamo svoj osebni sistem preko glasbil, glasu in vseh vibracij uglasiti na neko harmonično raven,« je pojasnila Špela Kolenc, ki meni, da je v trenutnih časih zvočnih terapij precej več, kot jih je bilo pred desetletjem. »Mogoče tudi zato, ker je precej ljudi, ki se s tem ukvarja. Vsak bi rad bil čim bolj unikaten in ponudil nekaj novega, drugačnega.« Čeprav so si dogodki pri posameznih izvajalcih različni, pa je cilj vseh samozdravljenje. Pojasnila je, da pa vse bolj opaža, da ljudje začnejo voditi zvočne terapije že takoj, ko si le kupijo tibetanske sklede ali pa gong. »Za nekatere motivacija ne izvira iz srca. Nekako čutim, da niso vsi zares predani temu, ampak so pač našli nekaj, kar jih sprošča, in želijo to ali prodati ali prenesti med ljudi. Zares lahko to počne vsak, lahko se tudi naučimo, ampak notranji občutek pa je zelo unikaten in se ne da kopirati,« je dejala voditeljica delavnic, ki svoja znanja pogosto črpa tudi iz profesionalne izobrazbe.

Gong, didžeridu, školjke …

Špela Kolenc nam je razložila, da ima sama že ustaljen protokol, ki se navadno vedno začne s krajšo meditacijo, ki umiri vse zbrane ter jih energetsko poveže. »Vedno določimo namero oziroma željo, kaj bi z zvočno uglasitvijo pravzaprav radi dosegli. Nekakšno vodilo, kamor želimo iti. Zvok ni materialen in v kombinaciji z namero gre, kamor ga vodimo oziroma kar želimo doseči. Konkretno so lahko namere po navadi, da bi se ljudje sprostili, pridobili stik sami s seboj, razblinili kakšne notranje strahove.«

Najbolj odmevna inštrumenta sta torej gong in didžeridu, Špela Kolenc pa s sabo na delavnice prinese tudi različne ropotulje, glasbene vilice, zvončke, školjke in triangel. Vsa ta glasbila oddajajo različne vibracije, kar, kot je pojasnila vodja delavnic, pomeni tudi različne učinke. »Nekateri inštrumenti nas bolj prizemljijo, drugi nas popeljejo na višje ravni – odvisno pa je seveda od posameznika. Ljudje smo različni in tudi zvočne vibracije imajo na nas različne učinke.« Kot je dejala, imajo udeleženci včasih tudi najljubše inštrumente, včasih pa jim tudi kaj ne ustreza najbolj.

Kaj pa učinki

»Ljudje poročajo o mnogih pozitivnih učinkih. Nekateri se delavnic udeležujejo zgolj zaradi sproščanja, druženja, spet drugi lažje in bolje spijo, mnogi pa poročajo tudi o fizičnem olajšanju bolečin, vibracije pa lahko spodbudijo tudi osebne notranje občutke, ki jih v vsakdanjem življenju ne izkušamo,« je še dejala Špela in dodala, da pa njen glas in glasbila niso edini, ki oddajajo energijo, veliko je namreč od ljudi prejme tudi sama.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 26. september 2008 / 07:00

Policist Leon svetuje otrokom

Slovenski policisti bodo v tem šolskem letu petošolcem svetovali, kako se izogniti vsakdanjim nevarnostim.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 4. avgust 2013 / 13:52

V Bohinju bodo odpuščali

Lip Bohinj, četrti največji evropski proizvajalec opažnih plošč, bo zaradi pomanjkanja hlodovine odpustil petdeset delavcev. »Če bi imeli dovolj hlodovine, bi ti delavci imeli tudi delo,« poudarja Alo...

Gospodarstvo / nedelja, 4. avgust 2013 / 13:36

Malo domačega česna

Potrošniki zadnje čase vse bolj povprašujejo po domačem česnu. Na Gorenjskem je okrog deset pridelovalcev, od katerih ga vsak prideluje na vsaj desetih arih površine.

Kultura / nedelja, 4. avgust 2013 / 13:26

Pravljice tudi za odrasle

V Matični knjižnici Kamnik v zadnjih letih vse več pozornosti namenjajo ohranjanju nesnovne kulturne dediščine – lokalnih pravljic in pripovedk, ki so namenjene tako otrokom kot odraslim. Pred dnevi s...

Gospodarstvo / nedelja, 4. avgust 2013 / 13:25

Gorenjska banka zapira poslovalnico v Stražišču

Stražišče pri Kranju - Zadnji dan, ko bo poslovalnica Gorenjske banke v Stražišču še odprta, bo petek, 16. avgusta, je potrdila informacijo o zaprtju poslovalnice Irena Čebulj, direktorica...