Z gorenjskimi župani o urejanju vodotokov

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gorenjska / / 12:52

Minulo sredo in četrtek si je državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode ogledala vodotoke tudi na poplavljenih območjih dela Gorenjske in se na delovnih sestankih srečala z župani.

Škofja Loka, Kamnik – Namen delovnih pogovorov z župani je nadgraditi sodelovanje z občinami in jih vključiti v pripravo načrtov dela na vodotokih za letos in prihodnje leto.

Tako je bil četrtkov obisk na Gorenjskem že sedmi med 16 načrtovanimi, namenjen pa je bil predvsem reševanju problematike v občinah Žiri, Gorenja vas - Poljane, Železniki, Škofja Loka, Medvode, Jezersko, Preddvor, Šenčur in Kranj. Lani so bila na tem območju v okviru izrednih ukrepov izvedena dela na več kot 83 kilometrih, zaključenih pa je bilo že 170 delovišč.

Kot je poudarila Lidija Kegljevič Zagorc, je namen terenskih obiskov, ki se bodo po vsej Sloveniji nadaljevali do sredine marca, izboljšanje komunikacije z občinami. »Glede urejanja vodotokov je v preteklosti komunikacija med občinami in ministrstvom manjkala. Predvsem je pomembno, da občine vključimo v pripravo načrtov, saj najbolje poznajo svoj teren in težave. Občine smo zato pozvali, naj čim prej pregledajo predlog načrta ukrepov. Potem bomo njihove predloge strokovno proučili in jih začeli vključevati v načrte,« je povedala Lidija Kegljevič Zagorc in pojasnila, da uporabljajo vse razpoložljive kapacitete, s katerimi naj bi izredne ukrepe zaključili do konca letošnjega junija.

»Dela dobro potekajo in se marsikje že zaključujejo, predvsem tu mislim na izredne ukrepe. Tem ukrepom bodo takoj po potrditvi plana na vladi sledili sanacijski ukrepi, ki pa bodo še bolj zahtevni in obširni,« je tudi povedala Lidija Kegljevič Zagorc in dodala, da je denar za sanacije zagotovljen, treba pa ga bo pridobiti za nove investicije. Tudi pri tem pa bo potrebno sodelovanje stroke in občin.

Vodja sektorja za gospodarske javne službe na direkciji za vode Rok Penec je ob tem povedal, da je bilo v Sloveniji poškodovanih več kot štiri tisoč kilometrov vodotokov. »Poplave so poleg škode na vodotokih in drugi infrastrukturi 'naplavile' tudi sistemski problem upravljanja vod. Pri tem gre tudi za pomanjkanje sredstev za vzdrževanje vodotokov v preteklih tridesetih letih,« je spomnil Rok Penec.

Želijo si konkretnih informacij

»Današnje srečanje je bilo koristno, saj smo dobili kar nekaj informacij. Za Kranj lahko rečem, da je problem predvsem vodotok Kokre. Del je bil že očiščen, za drugi del pa bodo vzdrževalna dela končana v letošnjem letu. Me je pa zanimalo tudi, zakaj v primeru reke Save v atlasu voda niso označena poplavna območja, ki so osnova za lokacijska dovoljenja in drugo dokumentacijo. Tako ne moremo dajati pravih informacij. Od ministrstva smo dobili obljubo, da se bo to uredilo,« je po sestanku povedal župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

»Gre za velik izziv, kako bo država 'ujela' občine, ki smo aktivno pristopile pri projektiranju in tudi izvajanju nujnih ukrepov za sanacijo škode. Glede urejanja lokalnih cest je to naloga občin, ko gre za vodotoke, pa je to pristojnost države. Pri tem je treba hkrati projektirati tako ceste kot hidrološki del,« je povedal loški podžupan Robert Strah in opozoril zlasti na območje Hrastnice.

»Zdi se mi pomembno, da kadar občine zaprosimo za strokovna mnenja, ko gre za rekonstrukcije med poplavami poškodovanih objektov, da se obnašamo kot partnerji in delamo kot sodelavci. Tako bodo občine najbolje izkoristile sredstva, ki smo jih večinoma dobili novembra in podpisali enoletno pogodbo za porabo teh predplačil,« je povedal župan Občine Medvode Nejc Smole.

»Glavne težave se pojavljajo zaradi zaplavnih pregrad, saj so, razen delno ene v Podroštu, kjer je bilo odstranjenega tri tisoč kubičnih metrov materiala, spet polne. Zato od Direkcije Republike Slovenije za vode zahtevamo, da se te zaplavne pregrade nemudoma očistijo,« je poudaril župan Občine Železniki Marko Gasser.

»Na delovnem pogovoru sem poudaril predvsem vzdrževanje oziroma sečnjo velikih dreves ob vodotokih, saj se je izkazalo, da je to povzročalo veliko škodo. Nisem bil zadovoljen z odgovorom, da so debela drevesa del habitata, zato sem predlagal, da sprejmejo zakon, da bo sečnja teh ob naravnih nesrečah nevarnih dreves dovoljena in bodo ta drevesa odstranili,« je poudaril župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež in dodal, da bo pri projektih nujno potrebno sodelovanje vseh glavnih akterjev prenove, tudi direkcije za infrastrukturo.

V Kamniku o strateških sanacijskih ukrepih

Že v sredo si je Lidija Kegljevič Zagorc ogledala del porečja reke Save, ki leži v občinah Ljubljana, Vodice, Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Mengeš, Trzin, Domžale, Kamnik, Lukovica, Moravče, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer, Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Ig, Škofljica, Grosuplje in Ivančna Gorica. Lani so bila na tem območju v okviru izrednih ukrepov izvedena dela na 103 kilometrih in je bilo zaključenih 82 delovišč.

Kot pravi kamniški župan Matej Slapar, se je doslej največ posvečalo pretočnosti strug, kjer je bilo opravljenega kar nekaj dela. Pristojni so jim zagotovili, da se pripravljajo tudi strateški sanacijski ukrepi, ki jih v Kamniku nestrpno pričakujejo, saj je bilo v občini tako ali drugače poškodovanih šestdeset kilometrov strug, ki jih bo treba čim prej urediti. »Vse drugo bo treba dati na stran in najprej zavarovati prebivalce in njihovo premoženje,« pravi Slapar in dodaja, da bo to treba uskladiti z občinami in zadeve urediti tudi v okviru intervencijskih občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki bodo predvideli ukrepe za obvarovanje pred poplavami.