Del Kraškega roba

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / četrtek, 15. februar 2024 / 12:22

Golič (890 m n. m.) in Lipnik (804 m n. m.) – Ko se z Obale peljemo po avtocesti proti Črnemu Kalu, nam pogled uhaja na skalni rob, ki ga vidimo. Meja med Krasom in Istro.

Črni Kal z dobro vidno apnenčasto skalo je raj za športne plezalce. Tako kot Osp. Ta apnenčasta skala je Kraški rob, ki je dolg približno dvajset kilometrov in poteka nad vasmi Socerb, Osp, Črni Kal, Podpeč, Zazid, Rakitovec. Ti kraji so tudi izhodišča za zanimive planinske izlete. Mi bomo danes obiskali Kavčič, Golič in Lipnik, ki sta del Kraškega roba.

Avtocesto Ljubljana–Koper zapustimo na izvozu Črni Kal in nadaljujemo vožnjo po stari cesti proti morju. Na večjem križišču nadaljujemo levo v smeri mejnega prehoda Sočerga oz. Buzeta. Izhodišče našega vzpona je vas Rakitovec. Ko zagledamo smerokaz Zazid, Podpeč, Rakitovec, zavijemo ostro levo. Sledimo cesti, ki pelje skozi vas Predloka, Loka, Bezovica, Podpeč, Zazid in Rakitovec. Naj opozorim, da gre cesta tik pred Podpečjo pod podvozom, ki meri zgolj 2,6 m, skozi Podpeč pa je širina ceste le 2,2 m. V Rakitovcu pri športnem igrišču parkiramo, malce naprej zagledamo tudi obnovljeni kal.

Nad kalom zavijemo po ulici desno, se vzpnemo med hišami do kamnitih stopnic, preko katerih se dvignemo do zgornje ulice. Na levi strani zagledamo rumeno hišo s hišno številko 58, mimo katere gremo in že smo na kolovozu, ki se pod gozdnim pobočjem zmerno dviga. Po nekaj desetih metrih zagledamo leseno tablo, na kateri piše Kavčič. Usmeri se v gozdno pobočje. Steza ni označena, a dokaj dobro sledljiva. V okljukih se dvigamo po gozdnem pobočju. Ponekod je steza malce zaraščena oz. so veje dreves precej nizko razraščene. Ni ravno steza, ki bi bila množično obiskana. Pot je speljana med drevjem in grmovjem, obdaja nas nizka trava. Prečimo prvo kolovozno pot in nadaljujemo rahlo desno na drugi strani ponovno navzgor. Ponekod je pot malce strmejša, a ni hujšega naklona. Ko prečimo drugo kolovozno pot, nadaljujemo naravnost na drugi strani kolovoza. V tem delu je steza težje sledljiva, a z malce občutka za opazovanje gre. Približujemo se skalni pregradi Kraškega robu, preko katerega se povzpnemo na zgornjo planoto. Steza udobno zavijuga med skalami, morda si bomo pri kakšnem koraku pomagali z rokami, in že smo na travnati planoti. Na svoji desni zagledamo Kavčič, levo je Lipnik. Predlagam, da se najprej povzpnemo na vrh Kavčič. Da pridemo do steze, ki povezuje oba vrhova, sta nam v pomoč celo dva možica. Ko dosežemo stezo, se obrnemo v desno in dosežemo vrh v naslednjih 15 minutah. Na vrhu, ki ga označujeta dva križa, se odpre lep razgled na zadnji vrh grebena, na Žbevnico, ki leži že na Hrvaškem; sicer so pa pred nami Golič, Lipnik, Kosmačič, Kojnik, Slavnik, v ozadju pa ob dobri vidljivosti pogorje Julijskih Alp, slovensko morje, Dolomiti.

Z vrha Kavčiča nadaljujemo na drugo stran, dokaj strmo sestopimo do travnatega kolovoza, kjer nadaljujemo levo. Smerokazi so sicer brez napisov. Sledimo kolovozu, ko dosežemo naslednje razpotje. Zavijemo desno na Golič, od katerega nas loči 30 minut hoje. Povzpnemo se do vrha grebena. Z desne strani se priključi grebenska pot, ki prihaja s hrvaške Žbevnice. Po grebenu dosežemo še Golič. Predlagam, da do smerokaza, kjer smo zavili na Golič, sestopimo po isti poti, nato pa nadaljujemo naprej še do Lipnika. Tik pod vrhom Lipnika vidimo markacije, ki nanj vodijo iz Zazida. Lipnik je vrh na robu Kraškega roba in njegova severna stran je videti malce bolj divje, skalnato. Sestopimo do poti, ki vodi v Zazid. Pot preči v desno in se pod skalnim robom počasi spusti do prvega kolovoza, kjer zavijemo desno. Po prečenju skozi gozd dosežemo drugi kolovoz, kjer so številne breze. Markirana pot zavija desno proti Zazidu, mi pa zavijemo na neoznačen kolovoz levo in začnemo po udobni poti sestopati proti vasi Rakitovec, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 890 m
Višinska razlika: 500 m
Trajanje: 4–5 ur
Zahtevnost: 2 / 5