Trg junakov v Budimpešti / Foto: Slavko Zupanc

Kolesarsko potepanje Donava 2023, 1. del

Pred leti smo se v eni od mojih kolesarskih druščin odločili, da bomo prekolesarili Donavsko kolesarsko pot, ki vodi od izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije do izliva v Črno morje na meji med Romunijo in Ukrajino. Donava je dolga 2850 kilometrov in je za Volgo druga najdaljša reka v Evropi. Prvi, nemški del od izvira v mestu Donaueschingen do mesta Passau na nemško-avstrijski meji v dolžini 585 kilometrov smo prekolesarili leta 2019. Zaradi pandemije covida-19 smo kolesarjenje ob Donavi za dve leti prekinili in s kolesom prekrižarili dve lepi slovenski pokrajini, leta 2020 Cerkljansko in leta 2021 Belo krajino. Leta 2022 smo se vrnili ob Donavo in prekolesarili odsek Passau–Budimpešta (737 kilometrov).

Lani smo nadaljevali kolesarjenje ob Donavi od Budimpešte do Beograda. V Budimpešto smo se pripeljali z dvema kombijema in v mestu ostali dva dni ter si ogledali znamenitosti. Mesto se razteza na obeh bregovih Donave in je nastalo z združitvijo nekdanjih samostojnih mest – Budima (Buda) na desnem bregu, Starega Budima (Óbuda), ki leži severno od njega, in Pešte (Pest) na levem bregu Donave. Na Donavi je tudi več otokov.

Namestili smo se v prijetnem majhnem hotelu v predelu Budim, ki je bil od središča mesta oddaljen šest kilometrov. Prijazna receptorka nam je pojasnila, da je v Budimpešti javni prevoz za državljane Evropske unije, starejše od 65 let, brezplačen. V hotel smo prišli dovolj zgodaj, da smo se lahko že prvi dan podali na ogled znamenitosti. Z mestnim avtobusom smo se najprej zapeljali v središče mesta do bazilike sv. Štefana in nadaljevali z metrojem do Trga junakov (Hősök tere), ki je posvečen tisoči obletnici prihoda Madžarov v Panonsko nižino. Sredi trga stoji 36 metrov visok spomenik s kipom nadangela Gabrijela na vrhu in kipi madžarskih kraljev in knezov. Po dobrem madžarskem golažu smo se zvečer vkrcali še na turistično ladjo in se zapeljali po Donavi. Pogled na mogočne stavbe na obeh straneh Donave je bil enkraten, za posebno doživetje pa je poskrbela še polna luna, ki je sijala na čudovito reko. Bili smo navdušeni nad lepim zaključkom prvega dne.

Naslednji dan smo se razdelili v tri skupine. Prva se je najprej priključila brezplačnemu vodenemu peš ogledu, ki je za turiste organiziran vsak dan in ga vodijo profesionalni vodniki. Po vodenem ogledu središča mesta smo si nato še sami ogledali nekaj znamenitosti. Druga skupina se je odločila za turistični avtobus, tretja pa se je podala na ogled s kolesi. Po vrnitvi v hotel smo si bili enotni, da je bil to prijeten uvod v kolesarsko potepanje, katerega začetek nas je čakal naslednji dan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 07:00

Sobe za streznitev

Po gorenjskih policijskih postajah smo preverili, kakšni so prostori za dvanajsturno pridržanje vinjenih voznikov.

Objavljeno na isti dan


Cerklje na Gorenjskem / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Gostovanje argentinske Pristave

Slovenska gledališka skupina Pristava iz Buenos Airesa v Argentini je gostovala tudi v Cerkljah in Podbrezjah.

Šenčur / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Obnovljena šenčurska šola

Osnovna šola Šenčur je v zadnjih dveh letih dobila povsem novo, sodobno podobo.

Mengeš / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Mengeš potrebuje obvoznico

Mengeš - Mengeš je prometno eno najbolj obremenjenih mest v Sloveniji. Skozenj teče promet s Štajerske proti Ljubljani in Gorenjski, veliko je tudi tranzitnega prometa....

Zanimivosti / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Srečanje psov meščančkov

Kranj - Pred vrtnim centrom Kalia na Zlatem polju v Kranju so v soboto dopoldne izbirali najbolj simpatičnega, največjega, najmanjšega in najbolj ubogljivega mešančka. Zbralo se je...

Cerklje na Gorenjskem / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Pravi kmet ne rabi fitnesa

Če bi potencialne slovenske misice in mistri vedeli, da je nagrada na izboru Lepotice in Fanta slovenskega podeželja najprej obisk Brazilije, potem šele John Deere, bi si vsi omislili kmetijo.