Priznanja za odlične krave
Rozmanova čreda črno-belih krav iz Zadrage je bila s povprečno mlečnostjo 14.353 kilogramov mleka na kravo tudi v letu 2022 najboljša v državi. Trinajst črno-belih krav iz gorenjskih hlevov je lani preseglo življenjsko mlečnost sto tisoč kilogramov mleka.
V Sloveniji je doslej življenjsko mlečnost sto tisoč kilogramov mleka preseglo 246 črno-belih krav, od tega je bilo 155 krav potomk slovenskih in 75 potomk tujih bikov, osem krav iz naravnega pripusta, pri osmih kravah pa bik ni poznan.
Rodica – Na nedavnem občnem zboru Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji na Rodici so podelili priznanja rejcem za posebne rejske dosežke in za krave, ki so lani presegle življenjsko mlečnost sto tisoč kilogramov mleka.
Priznanje (govedorejski zvonec) za najboljšo čredo črno-belih krav po mlečnosti v letu 2022 je že tretje leto zapored prejel rejec Matjaž Rozman iz Zadrage, ki je pri čredi 45 krav dosegel povprečno mlečnost 14.353 kilogramov mleka na kravo. Mleko je v povprečju vsebovalo 3,75 odstotka maščob in 3,25 odstotka beljakovin, tako da je vsaka krava v poprečju dala skoraj 1005 kilogramov maščob in beljakovin, kar Rozmanovo čredo tudi po tem seštevku uvršča na prvo mesto v Sloveniji. Na drugo mesto se je s povprečjem 13.455 kilogramov mleka uvrstila čreda Gregorja Ročnika iz Zavodnja pri Šoštanju, v njegovi čredi je tudi krava, ki je dosegla doslej najvišjo mlečnost v standardni laktaciji (v 305 dneh) – 20.608 kilogramov mleka, ob tem pa tudi življenjsko mlečnost 135 tisoč kilogramov mleka.
Na lestvico dvajsetih najboljših čred z najvišjim povprečjem mlečnosti se je na širšem gorenjskem območju poleg Rozmanove uvrstilo še devet čred, ki so dosegle povprečje od 11.633 do 12.604 kilograme mleka na kravo. Kdo so njihovi rejci in kakšno povprečno mlečnost so dosegli v čredah, kaže tabela.
Tudi najboljša prvesnica črno-bele pasme leta 2022 »domuje« na Gorenjskem, v hlevu Slavka Studena v Zalogu pri Cerkljah. Njen dosežek v standardni laktaciji (v 305 dneh) je 17.256 kilogramov mleka, ki je vsebovalo skupno 1029,5 kilograma maščob in beljakovin.
V društvu, ki je tudi priznana rejska organizacija za črno-belo pasmo goved, ugotavljajo, da v prireji mleka ni pomembna le visoka mlečnost, ampak tudi dolgoživost krav, zato vsako leto podelijo priznanja rejcem za krave, ki presežejo življenjsko mlečnost sto tisoč kilogramov mleka. Kot je na občnem zboru povedala strokovna vodja društva dr. Marija Klopčič, je lani to mejo preseglo 24 krav, med njimi je deset krav potomk slovenskih bikov, 13 potomk tujih bikov, ena pa je potomka bika iz naravnega pripusta. Z gorenjskega območja so priznanje za visoko življenjsko mlečnost krav prejeli rejka Metka Hafner Zupančič iz Žabnice za kravo Zemo 6 (100.025 kilogramov mleka), Janko Pfeifer iz Vopovelj za kravo Bino 15 (100.699), podjetje KŽK za kravo Bimbo (100.753), Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah za kravo Kokro (101.053), Janez Stare iz Hrastja za kravo Packo 15 (102.197), Janez Sajovic iz Predoselj za kravi Iskra 27 (102.038) in Meri 39 (107.381), Liisa Gorjans iz Vogelj za kravi Borza (102.256) in Veša (108.218), Marjan Vreček iz Srednje vasi pri Šenčurju za kravo Romo (104.420), Jurij Arh iz Tupalič za kravo Doso (107.656), Pavle Jenko iz Reteč za kravo Brino 33 (113.118) in Matjaž Rozman iz Zadrage za kravo Sovo (116.391).