Pristen okus Poljanske doline

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / / 11:11

Z namenom oživljanja in razvoja tradicionalne lokalne kulinarike so v Zavodu Poljanska dolina v sodelovanju z Občino Gorenja vas - Poljane v Dvorcu Visoko pripravili mesec drobnjakovih štrukljev v juhi oziroma »na žup«, kot rečejo v Poljanski dolini.

Visoko – Z različnimi dogodki, ki bodo potekali do 11. februarja, želijo drobnjakove štruklje predstaviti širši javnosti ter na ta način tej pristni domači jedi dati večjo prepoznavnost in veljavo, obenem pa začeti aktivnosti za njihov vpis na Unescov seznam nesnovne dediščine oziroma na seznam jedi z geografskim poreklom. V mesecu drobnjakovih štrukljev »na žup« jih bodo v Kavarni Visoko stregli vsako soboto in nedeljo med 10. in 18. uro. Za uvod so minuli četrtek pripravili okroglo mizo z naslovom Drobnjakovi štruklji na žup, pristen okus Poljanske doline, na kateri so o drobnjakovih štrukljih spregovorili strokovnjaki s področja etnologije, kulinarike, gostinstva in turizma.

Smernice za nadgradnjo kulinarične ponudbe v Poljanski dolini je Občina Gorenja vas - Poljane v sodelovanju z uglednimi strokovnjaki s tega področja zarisala že pred dvema letoma v okviru Zelenega dneva Poljanske doline. Že takrat so kot kot najbolj značilno jed v ospredje postavili drobnjakove štruklje »na žup«, saj naj bi, kot so poudarili, poosebljali tisto, po čemer so znani Poljanci: toplino, domačnost in tradicijo. Zato jih želijo razviti v vodilni (turistični) produkt, po katerem bo v prihodnosti prepoznana Poljanska dolina. Po besedah župana Milana Čadeža so drobnjakovi štruklji privlačna tradicionalna jed, ki bi jo bilo treba dvigniti še na višjo raven. Promocijo bi po njegovem prepričanju morali začeti v šolah, »kajti otroci so tisti, ki lahko zgodbo o drobnjakovih štrukljih prenesejo iz šole na domove in tudi v prihodnost«. Etnolog Janez Bogataj je poudaril, da v Sloveniji poznamo več kot sto različnih vrst štrukljev. »Prvič jih v pisnih virih omenjajo v sredini 16. stoletja. Takrat to ni bila hrana kmečkega prebivalstva, ampak privilegiranih družbenih skupin.« Veseli ga, da so se v Poljanski dolini odločili štruklje postaviti na ustrezno mesto – v vrh svoje kulinarične piramide. Franc Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek je prav tako poudaril, da so bili štruklji posebna jed, ki so jo postregli ob posebnih priložnostih – ob žetvi, mlačvi in podobno. »To je bila zato na neki način obredna jed in prav je, da jo kot tako obravnavamo.« Prepričan je, da drobnjakovi štruklji »na žup« niso samo odlična domača jed, ampak tudi del vrhunske kulinarike: »Mislim, da so drobnjakovi štruklji že sami po sebi vrhunski. Jih je pa treba smiselno vključiti v posamezne hode pri svečanih menijih, da se bodo prijeli in jih bodo ljudje z veseljem naročali.« Z njim se je strinjal tudi Janez Filipič iz Gostilne Lipan, kjer imajo drobnjakove štruklje tudi sicer na meniju. Meni, da je to dobra priložnost tudi za promocijo kraja skozi kulinariko. »Pri tem je predvsem pomembno strežno osebje, ki štruklje gostu predstavi na način, da jih bo ta z veseljem poskusil.« Zlasti tuji gostje, je še dodal, najpogosteje povprašujejo po lokalnih jedeh oziroma tipičnih jedeh za neko okolje. Petra Potočnik s kmetije pr' Šupc je na dogodku tudi prikazala pripravo drobnjakovih štrukljev »na žup«, pri katerih sama poudarja predvsem uporabo lokalnih sestavin.

Tokratna okrogla miza je bila po županovih besedah eden od mejnikov promocije te jedi, za katero si želi, da bi se najprej močno ukoreninila v njihovi dolini. »Zato pri vpisu na Unescov seznam nesnovne dediščine ne bomo hiteli, saj gre za prezahteven projekt. Nadaljevali bomo po majhnih korakih.« Okrogla miza je bila sicer uvod v dogodke, ki bodo še sledili v tem mesecu, je pojasnila Martina Ambrožič Tušar iz Zavoda Poljanska dolina. Poleg tega, da bodo gostom predstavili, pripravili in ponudili drobnjakove štruklje »na žup«, bodo na delavnici s Petro Potočnik 31. januarja ob 17. uri v Dvorcu Visoko prikazali tudi njihovo izdelavo.