Mein Nachbar auf der Wolke (Moj sosed na oblaku)

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 1. januar 2024 / 18:09

»Jener Aal, den ich als Siebenjähriger im seichten Meeresschlick entdeckte, für den ich am Steg eine grosse Harpune erbettelte, ins Meer sprang und ihn mit dem ersten Stich erlegte; jener Aal, der sich dann um die Harpune schlang und mit seinem Maul nach meiner Hand schnappte, mit der ich die Harpune hielt und wie von Sinnen ans Ufer schwamm; jener Aal, der auf dem Ufersand noch eine ganze Stunde zuckend starb und mich trotzdem die ganze Zeit um die Harpune geschlungen giftig anzischte; genau dieser Aal ist mir in den Traum gekrochen und hat sich jede Nacht, Jahr für Jahr, durch meine Pupillen geschlängelt und in meinem Schädel lebendige Junge geworfen, jede Nacht neue und wieder neue, Hunderte kalter Knäuel, so dass ich von dem Druck erwachte, der mir den Kopf zu sprengen drohte; genau dieser Aal, den ich als Siebenjähriger mit der Harpune erlegte, hat danach noch viel länger gelebt, als es jeder andere Aal vermocht hätte.« / Tista jegulja, ki sem jo sedemleten zagledal med muljem v morski plitvini in nato izprosil od ribiča na pomolu veliko harpuno in skočil v morje in jo prebodel s prvim zamahom; tista jegulja, ki se je potem ovila okoli harpune in se z usti zaganjala proti moji roki, s katero sem držal harpuno in kot obseden plaval proti obali; tista jegulja, ki je na obalnem pesku še celo uro krčevito umirala in kljub temu ves čas ovita okoli harpune strupeno sikala proti meni; ravno tista jegulja se mi je zalezla v sanje in se potem vsako noč, leto za letom zavijala skozi moje zenice in mi kotila v lobanji žive mladiče, vsako noč nove in nove, stotine mrzlih klobčičev, da sem se zbujal od pritiska, ki mi je hotel raztreščiti glavo; ravno tista jegulja, ki sem jo sedemleten usmrtil s harpuno, je potem živela še mnogo dalj časa, kot bi lahko živela katerakoli jegulja.« (str. 202)

Pred letošnjim knjižnim sejmom v Frankfurtu je pri münchenski založbi Hanser izšla odlična dvojezična antologija slovenske lirike 20. in 21. stoletja. To je po mojem največje in najbolj trajno pesniško in knjižno dejanje leta 2023. Pesmi osemdesetih pesnic in pesnikov so izbrali in uredili Matthias Göritz, Amalija Maček in Aleš Šteger. Vsaka pesem je objavljena dvojezično; na levi strani je z večjimi črkami natisnjen prevod v nemščino, na desni strani pa v manjših črkah slovenski izvirnik. Za primer sem izbral pesem v prozi z naslovom Jegulja (Der Aal); njen avtor je slovenski pesnik in zdravnik Alojz Ihan (1961). V nemščino jo je prevedel Klaus Detlef Olof.