Čas virusov: gripa prihaja

Besedilo: Jurij Kurillo, dr. med.
Kategorija: Slovenija / četrtek, 28. december 2023 / 07:53

Po vsem svetu se stalno pojavlja virus gripe (influence), s katerim se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto okuži približno milijarda ljudi in povzroči od 290 do 650 tisoč smrti.

Kranj – Po strokovni opredelitvi so virusi zelo drobne paličaste ali krogličaste žive tvorbe, ki jih sestavljajo beljakovinske molekule in ribonukleinska (RNA) ali dezoksiribonukleinska (DNA) kislina. Nimajo lastne presnove (v nasprotju z bakterijami), zato pa izkoriščajo tuje celice, da te namesto njih izdelujejo virusne snovi, kar pravzaprav imenujemo virusna infekcija. Ti znotrajcelični zajedavci so izredno majhni, od dvajset do več kot štiristo nanometrov (1 nanometer je 1 milijardinka metra), in jih je mogoče videti zgolj z elektronskim mikroskopom. Virusi so razširjeni vsepovsod po našem planetu in tako mnogi zajedajo celice rastlin, živali in človeka. Povzročajo tudi različne bolezni, ki se lahko širijo po širšem ozemlju (epidemije) ali celo po vseh celinah (pandemije). Vsem zemljanom je zagotovo ostala v najbolj živem spominu pandemija covida-19, ki jo je povzročil na novo mutiran koronavirus sars. Ta sicer še vedno povzroča zdravstvene težave mnogim ljudem po svetu, vendar se je na splošno nekako »umiril« in postal manj nevaren kot prejšnja leta.

Za gripo vsako leto zboli milijarda ljudi

Ne glede na vse druge bolezenske klice se po vsem svetu stalno pojavlja virus gripe (influence), s katerim se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (2023) vsako leto okuži približno milijarda ljudi in povzroči od 290 do 650 tisoč smrti. Za človeka so nevarni trije virusi influence: virus A, B in C. Virus A ima več podtipov, med katerimi ta čas krožita podtipa A (H1N1) in A (H3N2). Samo ta virus zmore povzročiti pandemijo, medtem ko lahko virusi influence B sprožijo le lokalno epidemijo, omejeno zgolj na manjšo skupino ljudi, recimo v nekem vrtcu ali šoli. Virusi C so manj pogosti, povzročajo pa lažja obolenja. Gripa se v zmerno toplih predelih pojavlja sezonsko, v zimskih mesecih. Med prebivalstvom se potem naglo širi, še posebno v gosto naseljenih mestih, kjer so ljudje v tesnejših stikih. Povzročitelj se na zdrave ljudi prenaša po zraku z drobnimi, izkašljanimi kapljicami pa tudi po neposrednem stiku z okuženimi predmeti.

Znaki gripe vidni po dveh dneh

Znamenja obolelosti se pri gripi pokažejo kar hitro, že v dveh dneh po okužbi. Bolnik dobi nenadno visoko vročino, kašlja, ima suho grlo, začuti bolečine v mišicah in polašča se ga splošna utrujenost. Dražeč kašelj utegne trajati dva tedna in več. Po enem tednu se sicer bolnikovo stanje vidno izboljša, mogoči pa so tudi hujši zapleti, recimo pljučnica. Ta je pogosta pri ranljivih skupinah ljudi – starejših nad 65 let, kroničnih bolnikih, bolnikih, ki se zdravijo z imunoterapijo, nosečnicah, v nerazvitih območjih sveta pa tudi pri otrocih, mlajših od pet let. Zdravniki gripo večinoma diagnosticirajo po kliničnih znakih, po potrebi pa so jim na voljo tudi druge metode, kot je ugotavljanje protiteles, izolacija samega virusa idr. Bolnik je kužen tik pred pojavom simptomov in nato še nekaj dni. Majhni bolni otroci izločajo večje količine virusa in so zato kužni tudi teden dni ali celo več.

Večina bolnikov z gripo si bo opomogla po enem tednu. Zdravljenje naj bo usmerjeno v simptome, zlasti visoko vročino, z antipiretiki, pitjem velike količine tekočine, morda obkladki – še posebno pri majhnih otrocih. Pri dražečem kašlju bodo pomagali čaji in ustrezen sirup. Za medikamentozno zdravljenje gripe se bodo zdravniki odločili le pri hujših simptomih in v rizičnih skupinah.

Bolezen preprečimo s cepljenjem

Če hočemo obvladati gripo, še posebno v njeni epidemični obliki, moramo bolezen predvsem preprečiti. To pa pomeni množično cepljenje, ki ima sicer za seboj že več kot šestdesetletno tradicijo. Ker virus influence postopoma spreminja svoje antigenske lastnosti, morajo proizvajalci ustrezno spreminjati tudi cepivo, kar nam prinaša vsakoletno cepljenje. Letošnje cepivo vključuje štiri antigene virusov gripe, ki bodo po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije krožili po svetu v prihajajoči sezoni (NIJZ). Cepljenje je lahko pri starejših osebah manj učinkovito, vendar bo bolezen vseeno omililo, saj se bo pojavilo manj bolezenskih zapletov in smrti. Redno letno cepljenje zato strokovnjaki (SZO, NIJZ) priporočajo nosečnicam, otrokom v starosti od 6 mesecev do 5 let, starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in zdravstvenim ter drugim delavcem, ki prihajajo zaradi svoje službe v stik s širšim krogom ljudi, kot so recimo pedagogi, gasilci, policisti. Po cepljenju je mlajša oseba zaščitena pred okužbo že po enem tednu, starejša pa po 14 dneh ali nekoliko pozneje.

Gripo lahko preprečujemo tudi z nekaterimi splošnimi higienskimi ukrepi: redno si umivamo roke, ob kašljanju ali smrkanju si pokrijemo nos in usta, ne dotikamo se svojih oči, nosu ali ust, ob slabem počutju ostanemo doma, izogibamo se stika z bolnimi ljudmi.

Najstrašnejša pandemija španske gripe

Zaradi učinkovitega cepljenja proti gripi najbrž ne bomo več doživeli strahot »španske« pandemije, ki je na začetku 20. stoletja, do leta 1922, terjala po ocenah kar dvajset, nemara celo več milijonov žrtev po vsem svetu (M. Bedjanič).