Pirčevi dnevi: čebele in glasba

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 16. december 2023 / 13:53

Na 19. Pirčevih dnevih v Podbrezjah so predstavili kandidata za enajstega znamenitega Podbrežana, čebelarja Petra Pavlina, glasbeno darilo večera pa so bile čudovite melodije Tamburaškega orkestra Folklornega društva Kranj.

Podbrezje – Z glasbo – od ljudskih do popularnih melodij, značilnih tudi za ta praznični čas – je obiskovalce 19. Pirčevih dnevov v podbreškem kulturnem domu v organizaciji Kulturnega društva (KD) Tabor ter Rotary kluba Tržič Naklo v prijeten petkov večer zazibal Tamburaški orkester Folklornega društva Kranj pod vodstvom Damirja Zajca ter s solistoma Saro Žagar in Lenartom Sušnikom. In če je glasba hrana za dušo, so čebelji pridelki hrana za življenje.

Besedni del prireditve so posvetili Petru Pavlinu (1853–1933), rojenemu v revni bajtarski družini v zaselku Dolenja vas v Podbrezjah, pobudniku in soustanovitelju Slovenskega čebelarskega društva. »Poleg tega je odločilno prispeval tudi k uveljavitvi danes najbolj razširjenega AŽ-panja in promociji modernega čebelarjenja pri nas,« je Pavlina, ki zavzema častno mesto v zgodovini velikih ljudi slovenskega čebelarstva, kot kandidata za enajstega znamenitega Podbrežana predstavil Jožef Perne, rotarijec in član ekipe KD Tabor, ki srčno skrbi za ohranjanje kulturne dediščine Podbrezij.

Peter Pavlin se je po selitvi v Ljubljano pri svojih 19 letih učil dežnikarske obrti, ko pa se je priženil na domačijo v Trnovo, je začel samostojno čebelariti. Iz njegovih zapisanih spominov na mladostniška leta lahko sklepamo, tako je pojasnil Perne, da pa se je osnov čebelarstva naučil že v svojem rojstnem kraju. »Pisal je številne poučne članke, jih objavljal najprej v Kmetovalcu in kasneje v Slovenskem čebelarju in članke večinoma zaključil s spodbudnimi in domoljubnimi besedami. To kaže na njegov značaj; deliti svoje znanje s tovariši, spodbujati gospodarstvo in poučevati mladi čebelarski rod. Poudaril je, da imamo Slovenci dobro deželo za čebelarjenje, a še boljšo lahko naredimo s tem, da pridno sadimo primerno drevje in medovite rastline. Zanemariti ne bi smeli tudi ali predvsem sadnega drevja. Tudi sam je bil iz sadjarske vasi.«

Bogato Pavlinovo zapuščino – med drugim je bil konstruktor, ki je naredil svoj Pavlinov panj oz. pavlinovec – preučuje tudi Janez Markič, predsednik Čebelarskega društva (ČD) Naklo. »Moja želja je, da bi pripravili zbornik njegovih del,« je pozval. Markič, sicer terenski svetovalec pri Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS), je povedal še nekaj o organiziranosti čebelarjev v nakelski občini ter podal dejstvo: »V kapljici medu je 180 različnih snovi in mi bi lahko preživeli samo od medu.« Na srečo v Sloveniji čebele zelo spoštujemo, je poudaril še en gost prireditve, predsednik ČZS Boštjan Noč. »Če bi bil čebela, bi si želel živeti v Sloveniji,« je slikovito povzel.

Anton Končnik, pobudnik in soustanovitelj Mednarodnega rotarijskega združenja za čebele (International Bee Rotary Fellowship), je predstavil rotarijsko bratovščino, ki sledi slovenski pobudi za dan čebel in njihovo popularizacijo. Konkretna akcija, ki jo izvajajo tudi klubi v Sloveniji, je sajenje medovitih rastlin. Prijazne pozdravne besede je zbranim namenila predsednica KD Tabor Dragica Perne, na prireditvi, ki se je zaključila z nastopom tamburaškega orkestra, pa je vidno užival tudi domači župan Ivan Meglič. V preddverju dvorane je bila na ogled mini razstava kovancev, ki jih je zbral Janez Markič. »Vsi so iz zbirke čebelarjev, na motivih vseh kovancev pa je čebela.«