105 petkov

Odziv na prispevek 105 petkov avtorja Miha Nagliča, ki je bil v Gorenjskem glasu objavljen 1. decembra 2023

Hvala Bogu in Mariji, kot bi po letu 1991 dejal g. Naglič, da imamo čitalce novoizdanih slovenskih knjižnih del. Kot je npr. ta »enkratni dokument tistega časa«, kot ga imenuje čitalec g. Naglič ob branju knjige 105 petkov. Vsebina knjige namreč predstavlja »civilno družbeno gibanje, kot ga v zgodovini Slovenije še nismo imeli …, ki bi se kljub neposredni politični in policijski represiji tako odločno, artikulirano. In neomajno borilo za človekove pravice, demokracijo in vladavino prava ...« No, resnično nisem vedel – in poleg mene še na stotisoče Slovencev, ki so ob petkih delali do 14., 15., 16. … 20. ure in se utrujeni vračali domov – da se vseh tistih nekaj sto enih in istih predvsem Ljubljančanov artikulirano bori za nas, za demokracijo in ... bla, bla, bla. Nič čudnega ne bo, če jim bodo postavili »Muzej kolesarjenja za demokracijo ob petkih«. Če je že bila razstava, kjer so bili izpostavljeni »najbolj legendarni eksponati in lutke, domiselni transparenti (ubi Janšu?), inovativne rešitve, gverilske akcije in nekateri ključni trenutki …«. Ja, res, Bog pomagaj!

Samo vprašam: ali v tej knjigi piše kaj o vseh težkih trenutkih, v tistem gverilskem času, ki so jih s svojimi najbližjimi, obolelimi za covidom-19, trpeli svojci – očetje, matere, sinovi, hčere, vnuki, prijatelji … – ob svojih obolelih in umrlih sorodnikih, ki so trpeli in umirali v bolnišnicah brez tega, da bi bil lahko kdo v njihovi bližini, jih prijel za roko ali objel, medtem ko so drugi protestno, brez mask, kolesarili?

Kakšno knjigo nam predstavljate, g. Naglič? Ali tudi Vi nimate nikakršne empatije do vseh bolnih in trpečih v času covida? Ali si je to hudo izkušnjo izmislila neka politika zato, da bi prišla ali obstala na oblasti? Ali ste prepričani, da moramo imeti Slovenci sovražnika, notranjega in zunanjega (»neprijatelj vreba!« – JNA), kot so nas venomer prepričevali, da lahko obstanemo?

Ne nazadnje pa: kam smo »prikolesarili«? V čas depolitizacije vsega, kar nam je predstavljala demokracija, v čas zatiranja sovražnega govora, če ga ne govori naš, v čas »čistih krav« in njihove prihvatizacije, v čas »meteornega dežja« v državnem zboru, če ni po naše.

V branje vam priporočam naslednje knjige: Ivan Dolenc: Moja rast, Kajetan Gantar: Utrinki ugaslih sanj, Ivan Albreht: Filip Terčelj, Stane Granda: Pot v samoslovenstvo. Pa še bi se našel kakšen naslov, ki nas in Vas pomiri in nas osvetli in nam da vpogled v ČLOVEKA!

Hvala!

Brane Čelik, Virmaše

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 7. december 2021 / 16:30

Ločanka, št. 11

Ločanka, 7. december 2021, št. 11

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / petek, 7. december 2007 / 07:00

Lastniki bodo prodali zemljišča

Kranjska Gora - V četrtek zvečer je v Ratečah potekal zbor lastnikov zemljišč v Planici. Na njem je večina lastnikov sklenila, da bodo državi prodali svoja zemljišča, s čimer so...

Slovenija / petek, 7. december 2007 / 07:00

Iz Rusije prišla zadovoljna

Rok Flander in Rok Marguč sta navdušena nad treningi v ruskem Abzakovu, dobro pripravljena pa se želita izkazati v nadaljevanju sezone.

Prosti čas / petek, 7. december 2007 / 07:00

Eva in Jan v Domžalah

V nedeljo, 9. decembra, ob 18. uri, se bo s svojim prvim velikim samostojnim koncertom predstavila mlada domžalska pevka Eva Černe. Glasbeni večer s številnimi gosti pripravl...

Kultura / petek, 7. december 2007 / 07:00

Tako so se oblačili v 16. stoletju

Škofja Loka - V Miheličevi galeriji v Kašči v Škofji Loki so odprli razstavo z naslovom Oblačilna kultura 16. stoletja. Pri tem projektu so sodelovali Združenje zgodovinskih mest Slovenije...

Kultura / petek, 7. december 2007 / 07:00

Mihelič od Miheličevih

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost so na ogled dela Franceta Miheliča (1907-1998), ki jih v svojih zasebnih zbirkah hranijo njegovi trije otroci.