Kolesarska avantura Balkan 2023, 6. del

Besedilo: Slavko Zupanc
Kategorija: Rekreacija / / 14:56

Prenočili smo v Borovcu, najstarejšem bolgarskem letovišču, ki je bilo prvotno poletna destinacija bolgarskih vladarjev, kamor so hodili tudi na lov. V 20. stoletju se je Borovec postopoma razvil v sodobno smučišče z mrežo smučarskih prog in žičnic, ki se razprostirajo na severnem pobočju gore Musala, najvišjega vrha na Balkanu (2925 m n. m.), ki leži v gorovju Rila. Gorovje leži južno od glavnega mesta Sofija v jugozahodni Bolgariji. V kraju je 58 kilometrov označenih smučarskih prog, ki segajo do nadmorske višine 2560 metrov. Borovec je gostil tudi dve tekmi za svetovni pokal in več tekem za evropski pokal v alpskem smučanju. Do sredine 20. stoletja se je kraj imenoval Čamkorija, kar pomeni borov gozd, ki je značilen za te kraje. Prostrani okoliški gozdovi omogočajo odlične pogoje tudi za tek na smučeh in biatlon. Leta 1993 je bilo v Borovcu svetovno prvenstvo v biatlonu. Danes je kraj sodobno turistično središče za vse letne čase z razvejano mrežo hotelov, restavracij in barov. Poletni vzpon na Musalo poteka po lahki, označeni poti, kot piše na slovenski spletni strani hribi.net. Z žičnico Jastrebec se lahko pripeljemo na višino 2369 metrov, od tu dalje pa je tri ure hoje do vrha. V gorovju Rila je blizu dvesto ledeniških jezer. Največja znamenitost gorovja je Rilski samostan, ki je bil leta 1983 vpisan na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine.

Iz smučarskega središča Borovec (1300 m n. m.), kjer smo začeli etapo, nas je pot vodila 75 kilometrov navzdol po neprometnih asfaltnih cestah do cilja v mestu Pazardžik (200 m n. m.). Prvih dvajset kilometrov smo kolesarili po gozdu po ozki dolini skozi nekaj manjših krajev. Prvo večje naselje je bilo Dolna Banja, letoviško mesto, znano po vroči mineralni vodi s temperaturo več kot petdeset stopinj Celzija. Spust smo nadaljevali do mesta Kostenec, ki je tudi znano po zdraviliškem turizmu. Severno od mesta je zgodovinski gorski prelaz Trajanova vrata, ki je dobil ime po rimskem cesarju Trajanu, ki je dal zgraditi trdnjavo na vzpetini nad prelazom. V bližini trdnjave pelje tudi trakijska avtocesta, ki iz Sofije mimo Plovdiva vodi naprej do Burgasa ob Črnem morju.

Iz Kostenca smo nadaljevali pot ob reki Marica. V bližini naselja Malko Belovo smo se ustavili na velikem parkirišču pri izviru mineralne vode in imeli opoldanski odmor za malico. Domačini so redni obiskovalci izvira, kjer si natočijo večje količine vode. Po postanku smo kolesarili skozi nekaj manjših krajev in v predmestju Pazardžika prečkali reko Marico, ob kateri smo kolesarili večji del dneva. Prenočili smo v hotelu Trakija v središču mesta.