Dežela prizidkov

Besedilo: Klara Mrak
Kategorija: Zanimivosti / / 16:37

Minuli četrtek so v Sokolskem domu v Škofji Loki odprli razstavo Dežela prizidkov. Arhitekturni projekt je potekal v sodelovanju Občine Škofja Loka in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Škofja Loka – Razstava, ki bo na ogled do 7. januarja, po besedah dr. Mitje Zorca z ljubljanske Fakultete za arhitekturo nosi nekoliko izzivalen naslov. »Gradnja prizidkov ima v naši družbi namreč negativen prizvok. Čeprav z njimi lahko hitro zadovoljimo svoje prostorske potrebe – od večjega bivalnega prostora z ateljejem ob stanovanjski hiši ali stanovanja za mlado družino nad stanovanjsko hišo in na primer večje telovadnice ob osnovni šoli – se nam zdi, da obstoječega ne bi smeli kaziti in da bi bila povsem nova in večja stavba boljša rešitev. A če na fenomen prizidkov pogledamo brez predsodkov, v različnih kontekstih in merilih, lahko ugotovimo, da prav prizidave in nadzidave podaljšujejo rabo obstoječih stavb, so orodja zgoščevanja in organske rasti naselij ter priložnost za utrditev ali prilagoditev našega odnosa s krajem,« je na predstavitvi Dežele prizidkov razmišljal dr. Zorc.

Poglobljena študija

Kot je povedal profesor na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, so bila območja obravnave in programska izhodišča za izbrane lokacije opredeljena v sodelovanju s predstavniki Oddelka za okolje in prostor Občine Škofja Loka, mag. Kristino Onufrija in Rokom Vettorazzijem. Obravnavali so območja Podlubnika (območje nizke organizirane gradnje stanovanjskih hiš), Stare Loke, Kapucinskega predmestja in Šolske ulice, Puštala, Klavnice, starega mestnega jedra in Reteč. »Projektni preizkusi in simulacije, ki so bili zasnovani, so obdelani na idejnem nivoju in z mero svobodnega premisleka, ki jo omogoča in zahteva študijski proces. V programskem smislu so razpeti od stanovanjskih stavb do stavb in ureditev za različne družbene programe. Prav vsem projektom so skupni prepoznavanje in nadgradnja obstoječih kakovosti v prostoru, trdno, vendar ne omejujoče sidrišče v zakonitostih prostorskega in stavbnega razvoja ter ne nazadnje tudi skrb za kakovosten in povezan javni – ali bolje rečeno skupni – prostor, h kateremu lahko prispeva vsak dobro premišljen poseg ne glede na merilo, tako javen kot zaseben.«

Javno vodstvo

V nedeljskem dopoldnevu, ko so vrata na široko odprle številne kulturne institucije po državi, so javno vodstvo po omenjeni razstavi pripravili tudi v Sokolskem domu. Zanimivega vodenja dr. Zorca se je udeležilo kar nekaj meščanov, iz Ljubljane so prišle Tatjana Skubic Simovski in njeni hčeri, študentki arhitekture, Ariana in Aleksandra Simovski. »Tovrsten projekt se mi zdi odličen, študenti so zares pridni, pri takih projektih dobijo ogromno znanja, ves čas se nekaj dogaja, na fakulteti, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v Cankarjevem domu …« je menila Tatjana Skubic Simovski. Starejša hči Aleksandra je študentka petega letnika in je pri projektu Dežela prizidkov aktivno sodelovala. »Tak način sodelovanja študentov z občino, ki poda neko željo po sodelovanju in urejanju prostorov, je prvi korak študenta v svet arhitekture, industrije, tako da lahko vidimo, kaj nas čaka v življenju. Meni se je zdelo zelo kvalitetno; mislim, da smo se vsi veliko naučili, tudi mentorji. Upam, da bodo naše ideje tudi občini kaj pomagale.« Z njo se je strinjala tudi Ariana, ki je študentka drugega letnika. »Lani sem sodelovala pri razstavi o Retečah, ki je bila na ogled le v prostorih fakultete, zdi se mi prav, da nas tako spodbujajo, saj se veliko naučimo in vidimo, kaj bomo dejansko delali v svojem poklicu.«