Hlev, ki je nekaj posebnega

Prenovljeni Drakslarjev hlev, ki je bil tudi eden od osmih finalistov v izboru Ljubljanskih mlekarn za naj hlev, je nekaj posebnega. Stari hlev so preuredili, ob njem pa so na novo zgradili del ležalnih boksov za krave, hlev za telice in jamo za gnojevko.

Drulovka – Ljubljanske mlekarne, največji odkupovalec surovega mleka v Sloveniji, so letos prvič pripravile izbor za naj hlev, s katerim so želele v ospredje postaviti kmetije, ki v svojih hlevih dajejo velik poudarek dobremu počutju (dobrobiti) živali. V ožji izbor se je uvrstilo osem hlevov, med njimi kot edini s širšega gorenjskega območja tudi hlev Janeza Drakslarja iz Drulovke.

Izkoristili obstoječe objekte in strehe

Drakslarjeva domačija je bila nekdaj v središču vasi tik ob cerkvi, a z utesnjene lokacije so na zemljišče na robu vas najprej preselili stanovanjsko hišo, leta 1987 pa še hlev in gospodarsko poslopje. V tedanjem hlevu so bile vse živali še privezane (vezana reja), molža je potekala na stojiščih krav s pomočjo mlekovoda. »Kmalu je nastala potreba po hlevu, ki bi omogočal povečanje črede krav molznic in tudi lažje delo,« pravi gospodar Janez in dodaja, da so pred petimi leti začeli razmišljati o širitvi in posodobitvi hleva. Čeprav imajo na kmetiji dovolj zemljišča za nov hlev, se kljub temu niso odločili za novogradnjo, ampak za preureditev obstoječega hleva in za izgradnjo novih potrebnih objektov. Pri odločitvi za adaptacijo je pretehtala razlika v ceni in dejstvo, da bi tako lahko izkoristili obstoječi objekt in nekatere strehe. Pri načrtovanju hleva, določitvi tehnologije in pripravi vloge za gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt jim je bil v veliko oporo Franci Pavlin, svetovalec – specialist za živinorejo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj.

Prešli z vezane na prosto rejo

Obstoječi hlev, v katerem je bilo prostora za 20 krav molznic, so porabili za krmišče za ves novi stalež krav in za novo molzišče, na novo so zgradili del ležalnih boksov, hlev za telice in jamo za gnojevko. V posodobljenem hlevu je prostora za 37 krav in 17 telic, trenutno redijo 24 krav, vse živine pa je 52. Z vezane reje so prešli na prosto rejo, ob tem pa se je pojavila dilema, ali se odločiti tudi za molznega robota ali ne. Ker je čreda premajhna, da bi bil robot polno izkoriščen (pogoj je vsaj petdeset krav), so se odločili za ureditev molzišča »ribja kost«, v katerem lahko naenkrat molzejo dvanajst krav. Pri zmogljivosti molzišča je še nekaj rezerve in omogoča povečanje črede do šestdeset krav. Prostor v starem hlevu, kjer so bile včasih telice, še urejajo, v njem pa bodo visoko breje krave, porodnišnica in majhna teleta.

Krmilni avtomat in robot za gnoj

Hlev so tudi sodobno tehnološko opremili. Nabavili so krmilni avtomat za dodajanje močnih krmil najboljšim molznicam ter robota za pobiranje gnoja na hodnikih. Ta robot je najbolj obremenjen stroj na kmetiji. Petkrat ali šestkrat na dan čisti gnoj s hodnikov in tako zagotavlja, da je hlev čist. »Pri mehanizaciji hleva je najpomembnejše, da kmet z gnojem nima nobenega dela. Nič ne bi naredili, če bi ga moral dvakrat na dan čistiti ročno,« pravi Franci Pavlin in dodaja, da izbira pravega robota ni bila enostavna. V novih, sodobnih hlevih sta običajno le dve poti za čiščenje gnoja, v Drakslarjevem hlevu jih je šest.

Dobro počutje živali

Drakslarjev hlev vpliva tudi na dobro počutje (dobrobit) živali. Njegova glavna prednost je v tem, da imajo v njem krave veliko prostora. Ker je odprt, je dobro zračen in ni potrebno prisilno prezračevanje. Olajšal je tudi delo vsem, ki delajo v hlevu. »Enoletne izkušnje so dobre, razlika je kot noč in dan. S sinom sva dnevno skupno pet ur manj v hlevu kot prej, prej je molža trajala uro in pol, zdaj traja od 40 do 45 minut,« pravi Janez.

Če bi se na Drakslarjevi kmetiji odločili za gradnjo novega hleva, bi jih naložba verjetno stala okrog 800 tisoč evrov, zdaj jih je bistveno manj, od 350 do 400 tisoč evrov. Gradili so z lastnimi sredstvi in se niti niso potegovali za sofinanciranje na javnih razpisih. »Za takšno naložbo, pri kateri gre za rekonstrukcijo in za dograditev, bi bila vloga še bolj zapletena, in ker gre za ravninsko območje na Gorenjskem, je tudi manj možnosti, da bi z vlogo uspeli,« pojasnjuje Franci Pavlin.

Na Drakslarjevi kmetiji obdelujejo dvanajst hektarjev lastnih in še šest hektarjev najetih kmetijskih zemljišč, gospodarijo pa tudi s šestimi hektarji gozda. Na leto oddajo v Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Sloga Kranj okrog dvesto tisoč litrov mleka, še nekaj pa ga prodajo osnovni šoli na Orehku. Družina je šestčlanska, Janez je kmečko zavarovan in dela le na kmetiji, žena in trije otroci so zaposleni in pomagajo na kmetiji po svojih zmožnostih, najmlajši pa še hodi v osnovno šolo. Za prevzemnika kmetije je predviden najstarejši sin, Lovro, ki je tudi veliko sodeloval pri načrtovanju hleva.