S ponatisom prve slovenske pesniške zbirke za otroke Miška osedlana pesnika Iga Grudna avtor razstave Gašper Peternel in pesnikov sin Primož Gruden / Foto: Tina Dokl

Prešernovi nagrajenci pesnijo za otroke

Ob praznovanju rojstnega dne Franceta Prešerna so v Galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo Prešernovi nagrajenci in pesnjenje za otroke. Poezijo za otroke spremljajo ilustracije priznanih slovenskih ilustratorjev, predstavljen pa je tudi zanimiv ponatis prve slovenske zbirke pesmi za otroke, ki jo je pred sto enim letom pesnik Igo Gruden naslovil Miška osedlana.

Kranj – V zgodovini podeljevanja Prešernovih nagrad je med prejemniki tega najvišjega priznanja v slovenski kulturi zapisanih nemalo imen pomembnih slovenskih pesnikov. Mnogi so v svoje pesniške opuse uvrstili tudi pesmi za otroke in nekateri med njimi so jih izdali celo v pesniških zbirkah. Kot je Prešeren napisal Povodnega moža in priredil druge pesmi za najmlajše, so torej izziv v pisanju poezije za otroke videli tudi največji slovenski pesniki.

Pesmi za otroke in otroke v nas

Tokratna razstava torej govori o tistem delu opusov pesnikov Prešernovih nagrajencev, ki so ga ti posvetili pesnjenju za otroke. Avtor razstave, sicer tudi skrbnik Prešernovega muzeja v Kranju, Gašper Peternel je postavitev zasnoval na preprost in pregleden način. V enem delu opiše literarni opus vsakega posameznega ustvarjalca, ob tem pa v drugem delu skozi njihove besede poudarja, kako oni sami razmišljajo o tem delu ustvarjanja, o pesnjenju za otroke. »Naj na tem mestu poudarim, da pesnjenje za otroke ne pomeni samo pisanja pesmi za najmlajše, ampak tudi pesnjenje za odrasle oziroma za otroka v vsakem izmed nas. To ni otroška poezija, ampak poezija za otroke,« poudarja kustos razstave Gašper Peternel.

Na razstavi je predstavljenih okrog dvajset Prešernovih nagrajencev, ki jih poznamo tudi po pesnjenju za otroke, ob edini ženski, Svetlani Makarovič, so to še Igo Gruden, Niko Grafenauer, Dane Zajc, Miroslav Košuta, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Boris A. Novak, Milan Dekleva, Feri Lainšček, Jože Snoj, Matej Bor, Andrej Brvar, Ivan Minatti, Janko Glazer, Lojze Krakar, Janez Menart in Mile Klopčič.

»Da bi razstavo približali decembrskemu vzdušju in pričakovanju praznikov, pa tudi, da bi bila ta bolj slikovita, sem se odločil, da izpostavim nekaj posameznih pesmi in k sodelovanju povabim tudi odlične slovenske ilustratorje. Vesel sem, da so se s svojimi ilustracijami odzvali Gorazd Vahen, Daša Simčič, Jelka Reichman, Damijan Stepančič, Silvan Omerzu, Nana Homovec, Barbara Pintar, predvsem pa Marjan Manček,« o likovni podobi razstave pove sogovornik. »Manček bržkone velja za enega tistih avtorjev, ki imajo najbogatejši opus, saj je ilustriral za večino naših pesnikov in pisateljev.«

Grudnova Miška osedlana

V kletnem delu galerije pa je predstavljen prav poseben projekt, ki je posvečen najstarejši pesniški zbirki za otroke na Slovenskem. Gre za zbirko Miška osedlana, ki jo je napisal eden prvih Prešernovih nagrajencev, pesnik in pisatelj Igo Gruden, po rodu iz Nabrežine pri Trstu, in je izšla leta 1922.

Kot pojasni Peternel, gre za ponatis zbirke, ki je izšel leta 2018 in je enkraten projekt Osnovne šole Virgila Ščeka iz Grudnove rojstne Nabrežine. Pod vodstvom umetnice Katerine Kalc in učiteljice Nevenke Škrlj so z novimi ilustracijami zbirko opremili tamkajšnji učenci, spremno besedo pa je napisala Vera Tuta Ban, ki živi in deluje v Sesljanu, za razstavo pa je posredovala tudi 15-minutni posnetek o življenju in delu Iga Grudna, ki je na ogled poleg več deset razstavljenih ilustracij.

Odprtja razstave se je poleg omenjene udeležil tudi pesnikov sin Primož Gruden s soprogo Natašo. Dan pred odprtjem razstave je minilo 75 let od pesnikove smrti, letos pa je tudi 130. obletnica njegovega rojstva. »Obletnico so letos počastili v očetovi rojstni Nabrežini, kjer Slovensko kulturno društvo tudi nosi njegovo ime in tudi dobro sodeluje z osnovno šolo,« je povedal Primož Gruden, ki sicer živi v Ljubljani, a rad obišče veliko sorodstvo v Nabrežini. V programu odprtja sta ob spremljavi Gašperja Jereba nastopili Nika Belovič in Polona Gričar, učenki flavte pri mentorici Eleni Hribernik v Glasbeni šoli Kranj.

Avtor razstave, ki bo na ogled vse do 4. februarja prihodnje leto, je prisotne pozval, naj v teh decembrskih dneh tudi sami posežemo po poeziji za otroke in spet poiščemo stik z otrokom, ki se skriva v vsakem izmed nas.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 23. april 2017 / 20:42

Planet, ki ne raste

»Vsak izmed nas ima številne možnosti, kako zmanjšati svoj vpliv na okolje. Lahko se odločimo za male korake, še bolje, da poskušamo narediti velike. Pravzaprav jih lahko združimo v preprosta gesla...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Spet bomo slavili Prešerna

Kranj - Čeprav je 22. julij 1846 manj znan datum v življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pa je bil zanj eden najpomembnejših. Takrat mu je namreč cenzurni urad n...

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Pičlih dvajset za štrukelj

Poletje v Koloseju De Luxe je pestro, Kranjska Gora pa je prejšnji vikend privabila v goste tako ljubitelje harmonike kot dobre kapljice in odlične hrane.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Glasbeno poletje na Linhartovem trgu

Četrtkovi večeri v starem mestnem jedru Radovljice so že tretje leto zapored glasbeno obarvani.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem o svojih treh dobrih prijateljih, ki so v sanjah imeli nenavadno velike oči. Eden je imel izjemno lepe svetlo modre oči, drugi svetlikajoče se zelene oči, tretji pa velike črne o...

Kultura / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Deva Puri gosti Dalija

V Sloveniji si lahko prvič ogledate več kot dvesto originalnih grafičnih listov iz dveh najobsežnejših Dalijevih opusov - Biblia Sacra in Božanska komedija.