Parkeljni tudi na fotografijah
V Muzeju Kranjska Gora - Liznjekovi domačiji so odprli fotografsko-etnološko razstavo Strašni parkeljni – starodavni demoni, še prej pa v duhu tradicije spekli parkeljne v krušni peči.
Kranjska Gora – »Čas, ko so dnevi vse krajši, ko se narava umiri, ko se bliža najdaljša noč v letu, je skrivnosten čas, ko so po ljudskem verovanju ta svet obiskovale duše in demoni iz onstranstva. Ta verovanja so starejša od krščanstva in so se v mnogih preoblekah ohranila vse do danes v različnih šegah in navadah, tudi v Miklavževem obhodu in obhodih parkeljnov. V novi preobleki se nam vsako leto parkeljni treh dežel predstavijo na turistični prireditvi Ognjeni spektakel. Leta 2019 jih je v fotografski objektiv v Podkorenu ujel Jasim Suljanović, s katerim smo združili moči na pričujoči razstavi: ob fotografijah sodobnih parkeljnov predstavljamo bogato paleto šeg in navad ob prazniku sv. Miklavža v Zgornjesavski dolini,« je na sobotnem odprtju povedala kustodinja razstave Špela Smolej Milat iz Gornjesavskega muzeja Jesenice.
Jasim Suljanović je muzeju poklonil čudovito serijo fotografij, kot je poudarila Smolej Milatova. Del njih je na ogled do 4. februarja. Suljanoviću, pravniku, ki je delal pri policiji, se je po upokojitvi in ženini smrti znova prebudila srednješolska ljubezen do fotografije. Leta 2011 se je včlanil v Fotoklub Jesenice. Hitro je napredoval v fotografskih nazivih in je prejemnik številnih priznanj in nagrad. »Dramatika Ognjenega spektakla, ujeta na Jasimovih fotografijah, nam vlije strah prav do kosti. Močni kontrasti parkeljne prav po hičkokovsko zapišejo in shranijo v drobovje digitalne tehnike. Zanimiva kombinacija starih šeg in navad ter novodobnega zapisa fotografij ... Kombinacija statičnih in gibajočih slik v eni fotografiji, s pomočjo svetlobe bliskavice, je odlična,« je zapisal fotografski mojster Aleksander Čufar, in tudi Suljanović je zbranim na odprtju razstave sam pristop in način fotografiranja opisal s podobnimi besedami.
Špela Smolej Milat je k razstavi dodala še svoj etnološki del. Zahvalila se je domačinom iz Rateč za pripovedi iz preteklosti, Boru Benetu in Parkelnom Podkoren za informacije in izposojo opreme za parkeljna. Maska originalnega parkeljna Trentarja, stara približno sto let, pa je v hrambi GMJ.
Za pristno doživetje večera sta poskrbela čisto prava parkeljna iz Podkorena, ki sta pred tem strašila že na etnološki delavnici peke parkeljnov. O, ja, kako pridni so bili celo leto, so jim zatrjevali udeleženci. »Vsako leto ob prihajajočih praznikih pripravimo peko piškotov ali parkeljnov, za katere smo se odločili letos. Pripravili smo jih iz tradicionalnega kvašenega testa in jih spekli v krušni peči. Vmes smo še malo pomolili, zapeli, da smo obnovili stare šege in navade v času pred praznikom sv. Miklavža,« je povedala kustosinja pedagoginja Natalija Štular.