David Pogačnik je prvi v Sloveniji, ki je pristopil k urjenju psov za iskanje stenic. / Foto: osebni arhiv

Pasji voh najhitreje zazna posteljne stenice

David Pogačnik s Prebačevega, ki že slabih trideset let praktične izkušnje in strokovno znanje usmerja v vzgojo in šolanje psov ter izobraževanje njihovih skrbnikov, je kot prvi v Sloveniji pristopil k urjenju psov za iskanje posteljnih stenic.

Psi stenice zaznavajo z vohom, njihovo prisotnost pa nakažejo s spremembo vedenja.

Prebačevo – Idejo o usposabljanju psov za iskanje posteljnih stenic, majhnih žuželk rumenorjave barve, je David Pogačnik gradil že več let. Obudil jo je pred letom dni, pri tem pa vložil ogromno truda v trening in urjenje za zdaj dveh svojih psov pasem zlati prinašalec in špringer španjel. »Primerna je katerakoli pasma, ki ima veselje do dela in je ustrezne velikosti, da lahko doseže vrh postelje in poseže tudi pod njo. Najbolje se obnesejo predvsem lovske in športne pasme,« je dejal Pogačnik.

Psi stenice zaznavajo z vohom, njihovo prisotnost pa nakažejo s spremembo vedenja. »Vsakodnevni treningi so zahtevni in dolgotrajni, saj mora pes usvojiti obsežna znanja za zanesljivo zaznavanje stenic,« pravi Pogačnik. S pomočjo psa je stenice že večkrat iskal na terenu, predvsem v nastanitvenih kompleksih, kjer je pretok ljudi večji, kot so hoteli in hostli, ter tudi v zasebnih prostorih, kamor stenice prinesemo s potovanj v tujini.

Pojasnil je, da je pasji voh najhitrejši kazalnik prisotnosti stenic tudi v zgodnjih fazah njihovega naseljevanja, ko je populacija žuželk težko vidna s prostim očem. »Jih pa pes lahko zazna tudi v nadaljnjih fazah razvoja,« je dodal. Kot pravi, je v Sloveniji prvi, ki je pristopil k tovrstnemu urjenju, znanje je črpal v tujini, kjer so metode že znane, praksa pa uveljavljena.

Z nami pridejo s potovanj

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje navajajo, da so posteljne stenice prav gotovo prisotne tudi kje v Sloveniji, vendar podatkov o njihovi prisotnosti nimajo, saj o njih ni treba poročati. Letos so o množičnem porastu stenic poročali iz Francije, strah pred njimi se je širil tudi v Londonu. Kot pojasnjujejo, se jih je težko znebiti, saj so izredno odporne žuželke in se lahko pojavijo kjerkoli. Lahko se skrivajo v razpokah in šivih vzmetnic, oblazinjenem pohištvu, hrbtnih straneh postelj, za slabo pritrjenimi tapetami posteljnega dna, potujejo pa lahko s pohištvom, prtljago, obleko in drugimi osebnimi stvarmi. V svoje postelje jih običajno prinesemo s potovanj. »Včasih se pojavijo tudi v hotelih s petimi zvezdicami, njihov pojav in prisotnost pa nista nujno povezana s slabo higieno oziroma pomanjkljivim vzdrževanjem. Stenice namreč privlačijo telesna toplota, kri in izdihani ogljikov dioksid,« so zapisali na inštitutu.

Hranijo se s krvjo

Posteljne stenice so nočne živali in pridejo ponoči na plan zato, da se bodo hranile s človeško krvjo, lahko pa napadejo tudi domače živali. Njihov pik je neprijeten, saj pičeno mesto lahko kasneje močno srbi in se tudi okuži. Najpogosteje so piki na obrazu, vratu, rokah, ramenih in drugih med spanjem lažje dostopnih predelih. »Najboljše pogoje za razmnoževanje imajo takrat, ko so prisotni gostitelji, na katerih se hranijo,« pravijo na inštitutu.

David Pogačnik ob tem poudarja pomembnost preventivnega iskanja posteljnih stenic s pomočjo pasjega voha. »Zaradi njihove izjemne trdovratnosti in odpornosti je zgodnje odkrivanje teh nadlog ključno. Prezrte stenice lahko povzročijo obsežno poslovno škodo in načnejo ugled nastanitvenih objektov,« razlaga Pogačnik. Preventivno odkrivanje je zato bistveno, saj omogoča hitro ukrepanje pred njihovim razširjanjem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 16. maj 2019 / 13:34

Delo – koliko?

Kolikor potrebujemo za preživetje ali več? Koliko več? Zakaj in čemu namenjati delu veliko preveč časa? Zato, ker v tem uživamo. Z delom izražamo svoje talente, ki so nam bili dani. Ko vzljubimo sv...

Objavljeno na isti dan


Kultura / ponedeljek, 26. november 2012 / 07:00

Anketa: Študij, internet in branje

V torek smo ob dnevu splošnih knjižnic obiskovalce Mestne knjižnice Kranj povprašali, kaj njim pomeni knjižnica in zakaj jo najpogosteje obiskujejo. Ali ob izposoji knjig posegajo tudi po novih tehnol...

GG Plus / ponedeljek, 26. november 2012 / 07:00

Od majhnih razvad do trdovratnih navad

Grizenje nohtov, sesanje prsta, vrtanje po nosu, navijanje las okrog prsta in podobne "razvade" so lahko znak povečane psihične napetosti pri otroku.

GG Plus / ponedeljek, 26. november 2012 / 07:00

Književnost kot živa digitalna kultura

"Z nelagodjem in z zadovoljstvom obenem," odgovori prof. dr. Miran Hladnik na vprašanje, kako je sprejel državno nagrado za življenjsko delo na področju visokega šolstva.

Zanimivosti / ponedeljek, 26. november 2012 / 07:00

Srečanje veteranov gorskih reševalcev

Hotel Kokra je prejšnji petek gostil šesto srečanje veteranov gorskih reševalcev Zveze gorske reševalne službe Slovenije.

Šenčur / ponedeljek, 26. november 2012 / 07:00

Kanalizacija tudi na severnem delu občine

Občina Šenčur bo prihodnje leto nadaljevala gradnjo kanalizacije na Visokem in v Lužah.