Lana Pastirk med ustvarjalnim procesom / Foto: Maša Pirc

Povezuje poezijo in keramiko

Pesem Daneta Zajca Črni deček je bila ustvarjalna inspiracija oblikovalke Lane Pastirk, ki je kot gostujoča umetnica na rezidenci v Layerjevi hiši ustvarila še cikel del iz keramike z naslovom Vsakdan. Do konca meseca razstavlja v Galeriji Stolpa Škrlovec in Galeriji Mahlerca.

Kranj – Skupni naslov aktualnega razstavnega projekta Lane Pastirk je Ujetost, zajema pa prostorsko postavitev Nove ptice in relief Sive ujede v Galeriji Stolpa Škrlovec, ki sta nastala na podlagi avtoričinega razumevanja pesmi Daneta Zajca Črni deček in pesniške zbirke Jezik iz zemlje. V Galeriji Mahlerca pa je na ogled prostorska postavitev z naslovom Vsakdan, ki vključuje 11 figur iz žgane in nežgane gline, ki jih je oblikovalka ustvarila v tednu dni med bivanjem v umetniški rezidenci Layerjeve hiše.

Pesmi Daneta Zajca

Kot pove Lana Pastirk, na ALUO je diplomirala iz industrijskega oblikovanja, trenutno pa zaključuje podiplomski študij unikatnega oblikovanja, smer keramika, je njeno tokrat predstavljeno delo poklon pesništvu Daneta Zajca. »Ker so njegove pesmi tako globoke in široke, sem med ustvarjanjem ugotovila, da se je smiselno osredotočiti na zgolj eno pesem, četudi sem pred tem premišljevala še o mnogih drugih,« pove ustvarjalka, ki je izbrala pesem Črni deček, ki je v njenem primeru izstopila od drugih, ker je sorodna njenemu doživljanju, hkrati pa je izbrana pesem že sama po sebi izredno vizualna. »Ob branju si slike predstavljam zelo živo, kljub temu da so podobe, ki jih pesnik uporablja za ekspresijo svojih notranjih stanj, zelo sanjske, nadrealistične. Izbor torej temelji predvsem na osebnem doživljanju prebranega, vsekakor pa mi je bila ob interpretaciji v korist tudi že dodobra dodelana analiza pesmi,« je povedala Lana Pastirk; da skozi predelavo izbrane pesmi želi priti do vzporednic med poezijo in keramiko, med besedo in podobo kot dvema različnima izraziloma, ki želita opisati in izraziti podobne dogodke in čustvena stanja.

Keramika in figura

Pastirkova je med študijem industrijskega oblikovanja na ALUO, ko je spoznavala mnoge materiale, ugotovila, da jo še posebno pritegne keramika. »Kot material dopušča marsikaj. Z njo lahko oblikuješ povsem uporabne, praktične predmete, na drugi strani pa dopušča poglobljeno umetniško izražanje,« pojasnjuje svojo odločitev za oblikovanje keramike, ki jo je na delavnicah oblikovala že prej, njeno dejansko razsežnost pa je spoznala med študijem pri predmetu Keramika pri doc. Kristini Rutar.

Na vprašanje, zakaj je v ospredju njenega oblikovanja keramike figura, pa pove, da zaradi načina, na katerega opazuje svet. »Skozi opazovanje človeške zunanjosti, mimik, gest in obnašanja vidim namige za dostop do človekovih notranjih stanj. Hkrati gre najbrž tudi za razvoj in rast v ustvarjanju, pri katerih poskušam slediti svojim instinktom. Trenutno se skozi figuro najlažje in najučinkoviteje izražam,« dodaja sogovornica, ki hkrati meni, da se bodo morda njena dela postopoma razvila v smeri abstrakcije.

Ustvarjalna na rezidenci

Kot pove Lana Pastirk, je bila na nekajdnevni rezidenci v Layerjevi hiši ob sproščenem vzdušju zelo ustvarjalna. Izdelala je prostorsko postavitev, ki je na ogled v Galeriji Mahlerca, v kateri je tudi sicer ustvarjala. »Zamisel je, da je rezidenca nekakšen odprt atelje, kjer lahko ljudje v kavarni spremljajo tvoj proces dela. Zabavno se mi je zdelo, da idejo nekoliko obrnem in izhajam iz dejstva, da hkrati tudi jaz opazujem obiskovalce kavarne. Tako je nastalo delo Vsakdan, v katerem poskušam ujeti utrip kavarniškega prostora, ljudi in predmetov v njem. Med delom se je izkazalo, da lahko na prvi pogled preprosta in sproščena zamisel razgrinja tudi težje teme odnosov človeka do sočloveka, predmetov, odvisnosti. Med figurami je tudi avtoportret – medtem ko ustvarjam in opazujem ljudi v kavarni.« Tako tudi v postavitvi figure obiskovalce opazujejo skozi okno in jim zastavljajo vprašanje, kdo je zares gledalec; umetnica pa še dodaja: »Menim in upam, da se moje uživanje ob ustvarjanju na rezidenci zrcali v sami izraznosti dela. Veliko mi pomeni, da sem si lahko vzela čas, proč od vsakodnevnih obveznosti in motenj, ter ga posvetila izključno umetniškemu ustvarjanju. Prav zaradi tega vidim rezidence kot pomembno in smiselno obliko podpiranja umetnikov pri ustvarjalnem procesu.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 9. maj 2021 / 19:58

Demos na Domžalskem

Kot aktiven član Demosa dobro poznam njegov nastanek, ustroj, notranje odnose in njegov način delovanja in sem na to zelo ponosen. Bilo je nekaj najboljšega, kar se je slovenskemu narodu zgodilo v...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Mesto cvetočih idej

Prejšnji petek so se na enodnevni izlet odpravili srečni izžrebanci nagradne igre Izlet, ki sta jo skupaj pripravila Gorenjski glas in Mercator.

Prosti čas / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Nove izvirne skladbe na temo voda

Uredništvo Programa za mlade 1. programa Radia Slovenija vabi glasbene skupine, ki izvajajo pop, rock in hip-hop glasbo, k sodelovanju na javnem razpisu za nove izvirne skladbe s temo 'voda'. Sod...

Kronika / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Izsilila prednost

Jeprca - V sredo opoldne sta v bližini Jeprce na regionalni cesti Kranj-Jeprca trčili osebni vozili. Nesrečo je zaradi izsiljevanja prednosti 39-letnemu vozniku povzročila 48-let...

Zanimivosti / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Počitniško brezplačno drsanje

Kranj - V Kranju bodo šolarji v času zimskih počitnic lahko izbirali med več dejavnostmi, od tečajev smučanja, zimske šole računalništva, počitniškega čofotanja, plesnih tečajev,...

Nasveti / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Gôri, gôri, máslenica!!!

Ne gre za dalmatinsko Maslenico, ampak za rusko, za ljudsko praznovanje, ne za karneval, za rusko slovo od zime, ki izvira še iz poganskih časov. Iz čaščenja Velesa, boga podzemlja pa...