Vemo, kako zdravo jemo?

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Slovenija / sreda, 15. november 2023 / 15:01

V zadnjem obdobju se kar vrstijo odpoklici različnih živil, denimo korenja s preseženo vrednostjo kadmija in mandarin, onesnaženih s pesticidi. Kako varna sta sploh še sadje in zelenjava, ki ju uživamo? Kako škodljive so energijske pijače za mladostnike in ali so prehranska dopolnila res koristna? O tem smo se pogovarjali z dr. Urško Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pred kratkim je v javnost prišla informacija, da je bila v korenju pridelovalca iz Voklega presežena vrednost kadmija. Kar 40 kilogramov korenja so pojedli otroci iz Vrtca Radovljica. Zaskrbljenost staršev teh otrok je bržkone razumljiva. Kakšen vpliv na zdravje otrok bi zaužitje tega korenja lahko imelo?

Pojavljanje kadmija v živilih že dokaj dobro poznamo, zato imamo z zakonodajo predpisane mejne vrednosti. Za zagotovitev učinkovitega varovanja javnega zdravja se živila, ki presegajo mejne vrednosti onesnaževal, ne smejo dajati na trg niti se ne smejo uporabljati kot sestavina živil ali mešati z živili. Kadmiju se v prehrani sicer ne moremo povsem izogniti, saj ga v okolju najdemo kot naravno prisotnega oziroma kot posledico onesnaženja iz industrijskih in kmetijskih virov. Kadmij v zemlji in vodi prehaja v rastline in vodne organizme ter se na tak način pojavlja v prehranski verigi. V Evropi so glavni prehranski viri kadmija žita, zelenjava, oreščki, stročnice, meso in živalska drobovina.

Seveda razumemo zaskrbljenost staršev, saj so otroci bolj občutljiva populacijska skupina, že zaradi nizke telesne mase, pa tudi zato, ker bodo kadmiju izpostavljeni še celo življenje. Vendar je za enkratno oziroma občasno izpostavljenost kadmiju preko živil s preseženo mejno vrednostjo malo verjetno, da bi to predstavljalo tveganje za njihovo zdravje.

Pred dnevi je bila odpoklicana tudi pošiljka mandarin iz Hrvaške zaradi prevelike vsebnosti pesticida klorpirifos. So pa potrošniki pred časom že pojedli onesnažene poljske slive in srbske breskve. Kakšne posledice za zdravje ima uživanje takšnega sadja s pesticidi?

V primeru klorpirifosa je bilo ob ponovni presoji varnosti v letu 2020 ugotovljeno, da obstaja potencialno tveganje za zdravje, zato klorpirifosa in klorpirifos-metila pri pridelavi sadja in zelenjave v EU ni več dovoljeno uporabljati. O morebitnih posledicah za zdravje zaradi zaužitega sadja s klorpirifosom težko z gotovostjo karkoli rečemo, ne nazadnje je bila uporaba tega pesticida dovoljena vrsto let. Ključno je, da se živila, ki vsebujejo ostanke pesticidov, za katere obstaja sum škodljivega delovanja na zdravje, odkrije, umakne s trga, če so še prisotni, in s postopki pri pridelovalcu prepreči, da se to ponovi. Morda še premalo vemo o dolgotrajni sočasni izpostavljenosti različnim kemikalijam, zato se tudi zavzemamo za omejevanje uporabe pesticidov in za iskanje varnejših alternativ. V EU smo se sicer odločili, da bomo do leta 2030 uporabo kemikalij – pesticidov zmanjšali za polovico, ne vemo pa, kako bo to zares vplivalo na pridelavo hrane v teh neprijaznih in spreminjajočih se podnebnih pogojih.

Marsikdo zaradi vseh teh primerov verjetno razmišlja, ali naj sploh še uživa sadje, zelenjavo …

Spremenjen način komuniciranja pristojnih organov trenutno daje vtis, kot da se je stanje glede varnosti na področju sadja in zelenjave zelo poslabšalo, čeprav se v resnici ni bistveno spremenilo. Vsekakor uživanje sadja in zelenjave prinaša velike koristi za zdravje, predvsem vnos zelenjave bi prebivalci Slovenije morali precej povečati. Bolj je skrb vzbujajoča rast cen in kakovost razpoložljivega sadja in zelenjave za najbolj šibke. Poleg lokalnih pridelovalcev hrane podpiramo tudi lastno pridelavo vrtnin.

Na NIJZ ste pred kratkim opozorili na škodljivost pijače Prime, ki je navdušila zlasti mlajše najstnike. Kakšno je vaše strokovno mnenje o uživanju te pijače med najstniki?

Pijače Prime so žalosten primer agresivnega in ciljanega oglaševanja nepotrebnih in celo škodljivih izdelkov otrokom in mladostnikom s strani velikih proizvajalcev, v tem primeru proizvajalcev brezalkoholnih in energijskih pijač, vendar način pristopa ni omejen samo nanje. Glede na visoko ceno teh izdelkov ocenjujemo, da navdušenje nad pijačo ne bo trajalo dolgo, ne podcenjujemo pa premišljenih pristopov industrije, ki bo morda ponudila cenejše različice.

Po vaši zadnji raziskavi energijske pijače pije več kot 40 odstotkov mladostnikov. Na NIJZ že dalj časa poudarjate, da energijske pijače niso primerne za mladostnike. Zakaj?

Kar se tiče energijskih pijač nasploh, je naše stališče jasno – te pijače so za otroke in mladostnike povsem neprimerne in jih zelo odsvetujemo. Pomembno je vedeti, da to niso običajne brezalkoholne pijače. Vsebujejo predvsem kofein in ostale snovi za poživitev, večji delež sladkorja ali sladila ter barvila in arome. Zaradi nižje telesne mase se pri otrocih in mladostnikih neželeni učinki pojavijo hitreje in bolj intenzivno kot pri odraslih. Za določitev varnega vnosa kofeina pri otrocih in mladostnikih ni na voljo dovolj podatkov, zato se pri njih uporaba energijskih pijač popolnoma odsvetuje. Ker je kofein, ki je pomembna sestavina teh pijač, precej grenak, pogosto vsebujejo še velike količine sladkorja ali pa umetna sladila.

V Sloveniji pa v zadnjih letih narašča tudi uporaba prehranskih dopolnil. Kakšne so pasti njihovega uživanja? Jih sploh potrebujemo in če že, katera?

Opažamo, da gre predvsem v določenih populacijskih skupinah za naraščajoč trend »skrbi zase«, ki vključuje tudi uživanje prehranskih dopolnil. Pri tem je treba opozoriti na to, da so prehranska dopolnila živila in v prvi vrsti namenjena dopolnjevanju prehrane, če je to potrebno. In v taki vlogi so lahko zelo učinkovita. Že hiter pogled na ponudbo prehranskih dopolnil pa pokaže, da so med sestavinami pogosto tudi take, ki bi lahko imele učinke na telesno zmogljivost, obvladovanje telesne mase in na nekatere simptome življenjskih obdobij, denimo menopavze. Pogosto so taki zatrjevani učinki nedokazani, sestavine pa tudi zdravju škodljive. Zato menimo, da ljudje preveč nekritično nasedajo obljubam prodajalcev prehranskih dopolnil. Pojavlja se paradoks uživanja prehranskih dopolnil, saj jih pogosteje uživajo tisti, ki imajo zadosti sredstev in znanja, da bi lahko poskrbeli za svojo optimalno prehrano in zdravje, na drugi strani pa imamo zaradi naraščajoče revščine populacijske skupine, ki so hranilno podhranjene in bi morda potrebovale prehranska dopolnila, pa si jih ne morejo privoščiti.