Alkoholne ključavnice tudi v Sloveniji?

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 15. november 2023 / 22:06

Ne visoke kazni, ampak tehnični ukrepi, kot so alkoholne ključavnice, so lahko pri težjih kršiteljih edina prepreka, da se alkoholizirani vozniki ne bodo ponovno usedli za volan, so poudarili na mednarodni konferenci o alkoholnih ključavnicah in evropskih praksah v Ljubljani.

Ljubljana – V okviru nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki je potekala prejšnji teden, so v Ljubljani organizirali mednarodno strokovno konferenco Alkoholne ključavnice – evropske prakse in napredne strategije za zmanjševanje vožnje pod vplivom alkohola. Na njej so razpravljali o možnosti uvedbe alkoholnih ključavnic kot dopolnilnega prekrškovnega ukrepa oziroma rehabilitacijskega programa za osebe, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in so jim bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Tak ukrep predvideva tudi Evropska uredba o splošni varnosti vozil, ki določa, da morajo biti od 6. julija 2022 vsi novi tipi vozil, od 7. julija 2024 pa vsa nova vozila na evropskem trgu opremljena z naprednimi varnostnimi sistemi, med katere sodi tudi tehnična predpriprava za namestitev blokirne naprave (alkoholne ključavnice) za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Alkoholne ključavnice namreč pijanemu vozniku preprečijo zagon avtomobilskega motorja, če je v njegovem izdihanem zraku zaznan alkohol.

Preučitev možnosti uvedbe alkoholnih ključavnic v Sloveniji predvideva tudi predlog Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030, je na konferenci poudaril Andrej Rajh, državni sekretar ministrstva za infrastrukturo. »Med predlaganimi ukrepi so tudi: preučitev možnosti dviga regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog s 13.560 evrov na 130.000 evrov, sistematična in učinkovita pravna ureditev kaznovalne politike od prekrškov do kaznivih dejanj z modernimi postopki penologije, znižanje mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi – vzpostavitev konsenza o enotni meji 0,0,« je povedal.

Simona Felser, v. d. direktorice Agencije RS za varnost prometa, je dejala, da ni dokazano, da bi zvišanje sankcij vplivalo na težje kršitelje ali na trdovratne povratnike. »Prav slednje nas utrjuje v prepričanju, da so drugi ukrepi, kot je nabor tehničnih ukrepov, skladno z Evropsko uredbo o splošni varnosti vozil, pri težjih kršiteljih lahko edina prepreka, da se alkoholizirani vozniki ne bodo ponovno usedli za volan. Zato je pomembno, da se preučijo dodatne možnosti nadgradnje zakonodaje, predvsem v povezavi s kaznovalno politiko, znižanjem dovoljene stopnje alkoholiziranosti in vgradnjo alkoholnih ključavnic kot dopolnilnega prekrškovnega ukrepa oz. rehabilitacijskega programa. Razmisliti bi morali tudi o primernosti takšnega tehničnega ukrepa za poklicne voznike, prevoze otrok in šole vožnje,« je povedala.

Tina Heferle, državna sekretarka ministrstva za notranje zadeve, je opozorila, da je v Sloveniji med vozniki, ki so bili pozitivni na testu alkoholiziranosti, mnogo povratnikov, ki ponovno pijejo in sedejo za volan. »Zanje sicer obstajajo določeni kaznovalno-vzgojni ukrepi, vendar pa se v praksi ne izvajajo dovolj dosledno. Tu imam v mislih predvsem odlog prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki se po našem mnenju pri povratnikih uporablja preveč široko,« je povedala. »Prav tu bi lahko uvedba alkoholne ključavnice predstavljala dodaten vzvod za uspešnost pri preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola,« je dodala. Uvedbo alkoholnih ključavnic podpirajo tudi v Zavodu Varna pot, je dejal predsednik zavoda Robert Štaba. »Stroka pri alkoholu pravi 0,0 in je zelo jasna z vsemi argumenti, nižanje mej dovoljenega alkohola pa je družbeni in politični konsenz.«

Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost v prometu, je povedal, da problem vožnje pod vplivom alkohola že več držav Evropske unije rešuje z implementacijo alkoholnih ključavnic, še posebej za večkratne kršitelje. »Upamo, da se bo Slovenija lahko pridružila tej vse večji skupini držav in uvedla to učinkovito in preizkušeno tehnologijo že v bližnji prihodnosti.«

Po podatkih Evropskega sveta za varnost v prometu se alkoholne ključavnice trenutno najbolj množično uporabljajo v državah Severne Amerike, v Evropi in Avstraliji. Po vsem svetu je tako vgrajenih skoraj pol milijona teh naprav. Za zdaj se najpogosteje uporabljajo kot del programa rehabilitacije – na primer na Švedskem, Finskem, Poljskem, v Franciji in tudi sosednji Avstriji. O uvedbi tovrstnih programov že razpravljajo tudi v Estoniji, Luksemburgu in na Nizozemskem, pilotni projekti oziroma zakonodajne aktivnosti pa potekajo v Litvi. Na Finskem in v Franciji je kot preventivni ukrep zakonsko predpisana vgradnja alkoholnih ključavnic v vozila, ki se uporabljajo za prevoze otrok, nekateri zasebni ponudniki prevozov na Švedskem in Finskem pa alkoholne ključavnice uvajajo prostovoljno.