Preizkušnje so le drobec v mozaiku

Življenjska zgodba Borisa Veneta iz Vrbe se na trenutke zdi kot filmska pripoved, v kateri nastopajo številna svetovno znana imena, a je zaznamovana s tragiko trpkih preizkušenj in bojem z zahrbtno boleznijo. Presenetljiv preobrat zgodba doživi, ko glavnemu liku katarzo ponudita vera in zaupanje v življenje.

Boris Vene je danes priznani avtor knjižnih uspešnic o blagostanju, inspirativni predavatelj in podjetnik, ki svoje znanje ter izkušnje s področja celostnega zdravja, osebne rasti in kriznega menedžmenta predaja ljudem po vsem svetu. A pred tem je izkusil trpkost bivanja, ki ga je poneslo na dolgo pot raziskovanja zakoreninjenih prepričanj, zavzetih stališč in negativnih misli. Kot pravi, se mu je na ključni prelomnici razkril »novi Boris«, ki ni bil obremenjen s strahovi, ni hlepel po pozornosti in ni potreboval velikega zneska na bančnem računu, da bi se počutil varnega in preskrbljenega.

Svojo pot je začel v senci revščine, občutka manjvrednosti in boja z lastnimi strahovi. »Kmalu sem spoznal, da mogoče ne vem, kaj hočem, zagotovo pa vem, česa nočem. Nočem biti reven, neizobražen in ne želim slabo komunicirati. Zavedal sem se, da mi nič ne bo podarjeno, da si bom moral vse, kar želim imeti, prislužiti sam,« se spominja. Besede, ki jih je sicer kasneje večkrat delila njegova žena Mojca, so postale njegov notranji kompas: »Na koncu je vse, kar ostane, odnos. Slava, lepota in mladost namreč minejo, denar izpuhti, odnosi pa so tisti, ki jih je vredno negovati.«

Zaupanje v življenje

Borisov oče je kljub stoodstotni invalidnosti zgradil družinski dom v Vrbi, kjer Boris še vedno živi. Kot novinec v vasi je bil Boris pogosto tarča izživljanja sošolcev. Na obdobje otroštva danes 59-letni sogovornik gleda kot darilo. »Kajti življenje nam vedno ob bok težave postavi tudi odziv nanj in rešitev, zaupanje v življenje pa je pri tem ključna modrost,« je dejal Vene. Da bi se ubranil napadov sošolcev, je pod okriljem strica, ki je bil tedaj državni prvak v atletiki, mojster borilnih veščin in bodibilder, začel trenirati svoje telo, s čimer je pridobil tako moč kot samozavest. »V nekem odnosu moraš dovolj dolgo trpeti, da ti prekipi, da udariš po mizi in rečeš – dovolj,« je prepričan Vene.

V srednješolskih letih je v Nemčiji večkrat obiskal strica, ki je tja odšel službovat kot športni učitelj. Povabljena sta bila na odprtje enega od tamkajšnjih fitnes studiev, kjer so gostili sedemkratnega prvaka tekmovanja Mr. Olympia, Arnolda Schwarzeneggerja. »Bilo je odprtje verjetno najmodernejšega fitnes studia v Nemčiji, ki ga je zgradil osebni Schwarzeneggerjev fotograf, zato je Arnold posebej priletel iz Hollywooda. Takrat je ravno posnel filmsko uspešnico z naslovom Konan barbar. Imel sem čast, da sem ga spoznal, ob srečanju pa sem mu obljubil, da bom osvojil kolajno na državnem prvenstvu v bodibildingu, kar mi je uspelo leta 1987, ko sem bil tretji v Sloveniji,« je začinil svojo pripoved.

Večkrat zrl smrti v oči

Boris Vene je večkrat neposredno zrl smrti v oči. Prvič že pri dvajsetih letih, ko se je na poti proti morju z motorjem hudo ponesrečil. »Imel sem delno hromo desno nogo, na levi nogi pa naj bi bilo koleno trdo za celo življenje. Kljub ne najbolj obetavnim napovedim zdravnikov, sem verjel v svojo notranjo moč in tako je bila ta izkušnja le ena od prelomnic, ko je staro umrlo in se rodilo novo.«

Še težja preizkušnja je nastopila v obdobju med letoma 2003 in 2006. »Dobil sem diagnozo karcinom, tri mesece kasneje še maligni melanom, ki pa se je zatem razširil na limfni sistem. K zdravljenju sem pristopil popolnoma sproščeno, a zdravniki so me opozorili, da je bolezen smrtonosna, da je moj imunski sistem oslabljen. Telo mi je dajalo blaga znamenja, da pot, po kateri hodim, ni prava. Zmrazilo me je, tedaj sem znova začutil dih smrti,« je opisal Vene.

Starodavne modrosti

Po diagnozah hude bolezni in popotnici, da mu je morda preostalo le še pol leta življenja, se je lotil iskanja rešitve. Pri tem so mu pomagala odkritja klasične in alternativne medicine, predvsem pa starodavne modrosti, s katerimi se je Vene spoznaval že vrsto let in jih povezoval z najnovejšimi znanstvenimi dognanji, kot so kvantna fizika, nevroznanost, epigenetika in druge. Ta sinteza mu je omogočila, da se je ozdravil ne le fizično, ampak tudi miselno, čustveno in duhovno. »Vsako bolezen sem dojemal le kot učitelja, ki me je naučil pomembne lekcije o življenju. Spoznal sem namreč, da je strah tisti, ki ubija, in ne bolezen sama.«

Novembra pred dvema letoma ga je doletela nova preizkušnja. »Maligni tumor v glavi, pljučih, jetrih in kosteh, leto zatem je sledil še covid, proti kateremu nisem bil cepljen. Sprejet sem bil v bolnišnico, kamor so me prišli obiskati najbližji z namenom, da se poslovijo od mene. Vendar zame konca še ni bilo. Čudežno sem ozdravel, kar sem dosegel z uporabo farmacije in klasične ter alternativne medicine,« je dodal Vene.

Živi deset življenj

Njegova življenjska pot je bila tako obarvana s številnimi padci in vzponi, a padci ga nikoli niso ustavili niti prestrašili. Lotil se je mnogih projektov. Posvetil se je podjetništvu, med drugim sta s prijateljem v Ribnem pri Bledu zgradila poslovni objekt, v katerem je deloval eden izmed prvih fitnes centrov v Sloveniji. Tako doma kot v tujini se je uveljavil kot iskan predavatelj življenjske filozofije. V svoji dolgoletni karieri je delil predavateljski oder z znanimi svetovnimi imeni, kot so Nelson Mandela, Richard Branson, Bill Gates, dr. Stephen R. Covey, Jay Shetty, John Assaraf. S soavtorjem Nikolo Grubišo je napisal tudi več knjižnih uspešnic o blagostanju. Prva je izšla leta 1997, kmalu za tem, ko je prišel s prvega potovanja v Indijo. »Življenje je proces, vse preizkušnje pa so le drobec v mozaiku. Sam pa imam včasih občutek, da živim deset življenj hkrati,« je sklenil Boris Vene.