Gospodinjstva privarčujejo manj
Gospodinjstva so lani v primerjavi s predhodnim letom privarčevala manj, ob svetovnem dnevu varčevanja ugotavlja nacionalni Statistični urad Republike Slovenije.
Vloge in gotovina predstavljajo skoraj polovico strukture finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev.
Finančna sredstva gospodinjstev pri nas so ob koncu lanskega leta znašala 73,6 milijarde evrov in so se povečala za 2,7 milijarde oz. 3,8 odstotka.
Ljubljana – 31. oktober je že od leta 1924 za svetovni dan varčevanja. Kot ugotavljajo v Evropski centralni banki, danes gospodinjstva v državah evrskega območja varčujejo predvsem za primere nepričakovanih dogodkov, za pokojnino, večje nakupe, potovanja ter izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.
V Sloveniji se sicer stopnja bruto varčevanja gospodinjstev po rekordno visokem »pandemičnem« letu 2020, ko je znašala 21,9 odstotka, postopno znižuje. »Lani je bila v primerjavi z letom prej nižja za 3,3 odstotne točke in je znašala 14 odstotkov. Kljub upadu je ostala nekoliko višja od dolgoletnega povprečja, ki znaša 13,8 odstotka,« so zapisali na Statističnem uradu. S tem je bila stopnja varčevanja pri nas nekoliko višja od povprečja v evrskem območju. Najvišja je bila sicer v Nemčiji (19,9), najnižja pa na Slovaškem (5,2).
Za 73,6 milijarde finančnih sredstev
Finančna sredstva (gotovina in vloge, delnice in drugo) gospodinjstev pri nas so ob koncu lanskega leta znašala 73,6 milijarde evrov in so se povečala za 2,7 milijarde oz. 3,8 odstotka. »K temu povečanju so kljub obdobju nizkih depozitnih obrestnih mer in višjim nominalnim dohodkom največ prispevale bančne vloge gospodinjstev (dve milijardi evrov),« pojasnjujejo na Statističnem uradu in dodajajo, da medletna rast ostaja blizu zgodovinsko najvišje ocenjene vrednosti iz leta 2020, ko je znašala 2,3 milijarde evrov. Opazneje so k povečanju prispevale delnice in drugi lastniški kapital (0,5 milijarde), gotovina (0,3 milijarde) ter komercialni krediti in druge terjatve ali obveznosti (0,2 milijarde). Zavarovanja in pokojninske sheme ter dolžniški vrednostni papirji pa so prispevali k zmanjšanju finančnih sredstev gospodinjstev.
Nenaklonjeni tveganjem
Kot ugotavlja Statistični urad, slovenska gospodinjstva še vedno ostajajo konservativna in nenaklonjena tveganju, ko govorimo o varčevanju. Vloge in gotovina še vedno predstavljajo skoraj polovico strukture finančnih sredstev, delnice in drug lastniški kapital predstavljajo 31,7 odstotka, zavarovanja in pokojninske sheme 11,6 odstotka, dolžniški vrednostni papirji, komercialni krediti in druge terjatve skupno 5,3 odstotka ter posojila 2,3 odstotka. »Takšna struktura finančnih sredstev razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji pri svojih naložbenih odločitvah ostajajo konservativna in nenaklonjena tveganju, saj gotovina in vloge še vedno sestavljajo skoraj polovico njihovega finančnega premoženja. Povečevanje deleža vlog v obdobju nizkih depozitnih obrestnih mer v zadnjih letih hkrati odraža težnjo gospodinjstev po ohranjanju likvidnosti in kaže na veliko zaupanje v bančni sistem. Deleži bolj tveganih naložb, kot so enote investicijskih skladov, dolžniški vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, pa ostajajo razmeroma nizki,« so komentirali na Statističnem uradu.