Žrtvam povojnih pobojev
V Lipici je bila v ponedeljek žalna slovesnost v spomin žrtvam povojnih pobojev na Škofjeloškem. Kulturni program so pripravili pevci Škofjeloškega okteta in Mestni pihalni orkester.
Škofja Loka – Nova Slovenska zaveza je v ponedeljek pred dnevom vseh svetih povabila na žalno slovesnost v spomin žrtvam povojnih pobojev na Škofjeloškem na pokopališče Lipica. Liturgični obred je vodil župnik župnij Suha in Reteče Branko Potočnik. Rajnim v spomin in živim v opomin je zbrane nagovoril tajnik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik, ki je uvodoma poudaril, da si lahko zastavljamo nekaj odprtih vprašanj, ko se spominjamo in raziskujemo žrtve ter lokacije njihovega (ne)pokopa in pozabe, med vojno in po vojni. »Ena ključnih dilem je, zakaj se s tem obremenjuje današnji čas, mladino in prihodnost naše države. Odgovor je preprost: tisto, kar loči človeka od drugih živih bitij, je odnos do smrti in pokojnikov. Temeljno civilizacijsko vprašanje, ki je bilo zastavljeno že v Svetem pismu, je: kje je tvoj brat. Moji potomci potrebujejo odgovor na vprašanje, ali izhajamo iz te civilizacije. Če ne, je odnos do smrti, odnos do pogreba povsem brezpredmeten, če pa smo del te civilizacije, smo dolžni ta vprašanja rešiti takoj, kajti slejkoprej, z vsako kostjo, ki pride znova na dan, vemo, se postavlja vprašanje, kakšna civilizacija smo,« je razmišljal Sušnik.
<strong>Poseben pomen za državo</strong>
»Na tem kraju v Škofji Loki, ki ima za državo še poseben pomen, se spominjamo drugega dela naše civilizacijske obveze, in to je dostojen pokop vseh pokojnih. Tu v kostnici, ki je v lasti oziroma najemu države, njenega forenzičnega laboratorija, hranimo posamezne posmrtne ostanke več kot šest tisoč oseb, ki so bili izkopani na različnih koncih Slovenije. V današnjem času, ko se ukvarjamo z idejo o tem, kako uporabiti znanost, ki nam je na razpolago, da bomo te žrtve identificirali in jih po možnosti celo vrnili v njihove družinske grobove, se odpira vprašanje, zakaj te žrtve sploh ostajajo v spominu. Generacija, ki je imela z žrtvami neposredno družinsko vez in ima do teh žrtev poseben odnos, se počasi poslavlja. Tako današnja slovesnost ni slovesnost objokovanja žrtev, ampak je spodbuda nam, da razmislimo o tem, ali je bila neka žrtev pravična, in posvetilo, da postajamo boljši,« je v nagovoru zbranim med drugim povedal Sušnik. Prisotne je v imenu občine in župana nagovorila tudi škofjeloška podžupanja Tina Teržan, ki je povedala, da so dnevi ob koncu oktobra namenjeni temu, da se spomnimo tistih, ki so nam bili dragi, in da je prav, da spomin nanje prenašamo na mlajše rodove.