Življenjske zgodbe »živih knjig«

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 1. november 2023 / 07:41

Na Jesenicah je potekala Mladinska živa knjižnica, na kateri je bilo za pogovor na voljo šestnajst »živih knjig«, to je različnih posameznikov, ki so v pogovorih ena na ena iskreno spregovorili o svojih življenjskih zgodbah.

Jesenice – »Odraščal sem v Preddvoru, kjer sem hodil v osnovno šolo, nato sem postal dijak Gimnazije Kranj, kasneje pa sem doštudiral kemijo v Ljubljani. Delam kot programer v startupu Toshl, kjer razvijamo aplikacijo za spremljanje osebnih financ. V prostem času se najraje družim s prijatelji in rekreativno treniram plavanje in gimnastiko. Svojo spolno usmerjenost sem najprej razkril prijatelju v gimnaziji, kmalu tudi materi in drugim prijateljem, bratu, očetu in drugim sorodnikom pa šele nekaj let kasneje. Tudi v službi vedo, da sem gej. Zaradi svoje spolne usmerjenosti med bližnjimi nisem imel negativnih izkušenj, za kar sem zelo hvaležen.« To je zgodba Jureta, ene od »živih knjig«, ki jo je bilo mogoče »prebrati« v sklopu Mladinske žive knjižnice, ki je potekala na Jesenicah.

Kot je povedal organizator dogodka Anže Bertoncelj, je projekt Živa knjižnica začel v Kranju, tokratna je bila prva mladinska in prva na Jesenicah. Osebe, ki so pripravljene iskreno spregovoriti o svojih življenjskih zgodbah, je našel na različne načine, tudi s pomočjo društev. Nekatere »žive knjige« v projektu sodelujejo že dalj časa, saj je za marsikoga pogovor o težkih življenjskih preizkušnjah eden od načinov za okrevanje in jim pomaga na poti v prihodnost.

Poleg Juretove zgodbe so obiskovalci lahko slišali zgodbo o poti s 35 let starim kombijem v Iran, o depresiji v družini, o obsesivno-kompulzivni motnji, zgodbo osebe s tesnobo, osebe v primežu depresije, anksioznosti in samomorilnosti, ženske z izkušnjo družinskega nasilja, zgodbo bivšega odvisnika, mame hčera, ki sta storili samomor, osebe z izkušnjo anoreksije in bulimije, zgodbo 19-letnice, ki je šla sama po 3500 km dolgi Apalaški poti, alpinističnega inštruktorja, dekleta, ki je pri 16 letih premagalo raka in se soočilo s slepoto, turške prostovoljke, osebe, ki je kolesarila do Pekinga in nazaj, zgodbo Gorana Hrvaćanina - Cringefluencerja ter zgodbo režiserja dokumentarnih filmov.

Med obiskovalci je bila tudi Zarja, ki si je najprej izposodila »živo knjigo« z izkušnjo odvisnosti od prepovedanih drog. Kot je povedala Zarja, jo sicer zanimajo prav vse zgodbe sodelujočih. »Je zanimiv občutek, ko te človek spusti blizu in ti iskreno spregovori o tem, skozi kakšne težke stvari je šel v življenju. Mislim pa, da te tudi take življenjske izkušnje gradijo,« je dejala.

Zgodba režiserja

Tudi mi smo si izposodili »živo knjigo«, ki se je izkazala za imenitno »branje«. To je bil Miha Mohorič, filmski ustvarjalec in svetovni popotnik. Je večkrat nagrajeni režiser dokumentarnih filmov, ki je že od malega vedel, da si želi ustvarjati filme. Vrsto let je potoval po svetu, spoznaval zgodbe ljudi, obiskal je najbolj odročne, težko dostopne in nevarne kraje sveta. Toda ... »Biti filmar in od tega živeti ni služba, ki bi ti bila dana, ampak je dolga in trnova pot, polna odrekanj, vztrajnosti in predanosti,« je dejal Kranjskogorčan, ki z družino živi v Mojstrani. »Taka služba ti da veliko svobode, hkrati pa nimaš socialne varnosti, odvisen si od razpisov. Le če na njih uspeš, lahko preživiš ...«

Ob snemanju dokumentarnih filmov po svetu so ga najbolj zanimale zgodbe preslišanih ljudi, ljudi, ki se jim godijo krivice. A prav od njih se je tudi naučil, kaj je sreča: ta izvira iz druženja, zaupanja, človeških vrednot ... In še: ker ima rad humor, v še tako težki zgodbi skuša najti nekaj pozitivnega, je povedal ta filmski ustvarjalec, ki je med drugim štiri leta s kamero spremljal otroke, ki živijo na ulicah Katmanduja, s Tomom Križnarjem posnel film Trohnenje o gobavcih, pa film o romskih gasilcih Tekmüvanje, za katerega je prejel nagrado vesna, ta čas pa snema film o slovenski identiteti na Kredarici.

Dogodek sta v okviru projekta Mladi@Jesenice organizirala Zavod Jedrce in Anže Bertoncelj v sodelovanju z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske in Občinsko knjižnico Jesenice ter ob finančni podpori Občine Jesenice.