Moški, ženske, zakon
Od nekdaj različni in nikoli enaki. Narava nas je naredila različne. Se pa družba z zakonodajo trudi, da postajamo vedno bolj enakopravni. Moški in ženske tudi različno dojemamo odnose. Ženske so v odnosih boljše, moški so bolj okorni. Ženske bolj zgovorne, moški manj, včasih so bile ženske doma, moški so služili denar. Te vloge se močno spreminjajo. Nekako se ženske pomikajo proti moškim opravilom, moški se temu trendu umikajo in doživljajo eksistencionalno negotovost. Moral bi biti »alfa samec«, pa ne ve več, kaj to pomeni, ženske pa v svojih novih vlogah izgubljajo svoj prvinski zaklad ženskosti.
Kot smo si različni, tudi različno dojemamo zakon in zadovoljstvo v zakonu/partnerstvu. Ženske v povprečju ocenjujejo svoje zadovoljstvo v zakonu nižje kot moški. Kako to? Verjetni razlogi: imamo različna pričakovanja – ženske so bolj zahtevne, moški smo v zakonu/partnerstvu bolj enostaven spol, ženske so zaradi zgodovine bolj odnosna bitja, moški se te vloge šele učimo. Neurejena spolnost pogosto močno vpliva na zadovoljstvo v zakonu – ženska išče intimo preko stika, čustev, pripadnosti, sodelovanja in spolnosti, moški gradi intimo pogosto najprej preko spolnosti. Ženske se kljub napredku odnosov še vedno večkrat počutijo kot spolni objekt, kar vodi v nižjo zakonsko/partnersko zadovoljstvo. Mnogi moški (glede na zgodovino) vidijo svojo vlogo v partnerstvu in družini zgolj kot »financerji«, medtem ko so ženske zaposlene ter še skrbijo za otroke, gospodinjstvo in včasih še za atija. Kadar pa je ženska ekonomsko odvisna od moža in on to dejstvo izkorišča (grobost, neposlušanje, samovolja …), to rezultira v nižjem zadovoljstvu žene.
In nato v svoji jezi zaradi takšnega odnosa zrela ženska znori in oba prijavi na terapijo. Ona je po naravi že bolj opremljena za odnose, čustva, pogovor, on je zbegan, kaj sploh hoče, šok ob pogledu nase od znotraj in začudenje, da sta res slabo. Ona navdušena, on sumničav. Nekako po treh (šestih) mesecih on prizna: »Nisem vedel, nisem si predstavljal, da je to v meni in da točno to vpliva na naju.« Ona prikimava in si misli, no, pa si le dojel. Sedaj se bova skupaj spoznavala. Ti sebe, jaz sebe, skupaj v najinem odnosu.
Zato je koristno, da se moški spustimo iz iluzije odličnega zadovoljstva v zakonu. Našo oceno zadovoljstva preverimo pri svoji dami. Morda preveč dobro ocenjujemo najino stanje. Ona nam bo vse povedala. Kar zažarela bo, ko pokažemo interes. Naredimo to, dokler je čas. Ko se namreč ženska enkrat odloči, da je dovolj in da je konec, je običajno res konec. Saj ne potrebuje veliko – podporo, da ni sama, razumevanje v napornem delovniku, objem in obljubo, da bomo z njo, bližino v neprespanih nočeh … In mi, junaki moškosti, smo precej na istem, le priznati tega ne upamo. Smo bolj bedaki ali junaki?