Kakšno šolo v prelomnih časih

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 22. oktober 2023 / 07:17

Civilnodružbena skupina strokovnjakov s prvopodpisano dr. Mirjano Nastran Ule se je s posvetom odzvala na današnje izzive šolskega sistema. Poudarjajo, da potrebujemo celostno preobrazbo šolstva. Aktivnosti bodo nadaljevali.

Pretekli teden je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) potekal posvet z naslovom Kakšno šolo v prelomnih časih?. Pri njegovi pripravi in izvedbi so sodelovali priznani strokovnjaki tudi z mednarodnimi izkušnjami. S posvetom so se vključili v pogovore o sodobnih izzivih izobraževanja in prihodnosti šolskega sistema v Sloveniji.

Delujejo kot civilnodružbena strokovna skupina s prvopodpisano socialno psihologinjo dr. Mirjano Nastran Ule, ki izhaja iz Puštala v škofjeloški občini. »Smo strokovnjaki z različnih področij, ki smo se povezali, ker menimo, da je danes v tem zelo kaotičnem času vloga šole zelo velika, prenova šolstva pa ne gre v pravo smer. Številne vsebine so izpuščene. Zdi se nam, da je šola danes idealno ali celo edino okolje, ki lahko vzgaja skupnost otrok, da bodo spet začutili medsebojno povezanost, vrednost solidarnosti, empatije, spoštovanja drug drugega, medsebojnega dostojanstva ... Imamo izjemno dediščino dobro opremljene in razvejane mreže šol in lahko smo ponosni tudi na podružnične šole. Imamo zgodovino izjemnega učiteljskega kadra. Nujno je treba šolsko reformo začeti prav pri učiteljih, in to tako, da se slišijo, spoštujejo, se krepi njihova avtoriteta, avtonomija, dostojanstvo, da jih obdržimo in da nove generacije motiviramo za to delo in poslanstvo. Učiteljski poklic je vse zahtevnejši – kot posledica izjemno zahtevnih družbenih razmer,« je pojasnila dr. Mirjana Nastran Ule in poudarila, da smo, kot kažejo tudi mednarodne raziskave, šolo po neoliberalnem modelu preveč pustili le nabiranju ocen, točk, agresivni tekmovalnosti, izključevanju, instrumentalizaciji znanja in izpraznjeni standardizaciji izobraževalnih procesov. »Otroci so v boju za ocene, točke postali tekmeci, namesto da bi bili sodelavci in se drug od drugega učili. Ko bomo to dosegli, se bodo zmanjšale tudi različne napetosti, psihosocialni problemi, boljše bo duševno zdravje otrok. Treba je aktivirati naravne vire pomoči in sošolci to so,« pravi.

Na podlagi zanimivih referatov so omenjeni strokovnjaki podali kar nekaj konkretnih predlogov s poudarkom, da potrebujemo celostno preobrazbo šolstva, da je nujno izboljšati šolsko klimo, opozorili so na neenakost, ki da je še vedno ena ključnih perečih točk šolskega sistema, tudi na nasilje in na pomen inkluzije. »Treba je zagotoviti šolo enakih možnosti. In inkluzija pomeni enake možnosti za vse, vključenost za vse. Inkluzija zame ni darežljivost za otroke s posebnimi potrebami, ki smo jih pripravljeni vključiti, ampak potreba današnjega šolskega okolja. Inkluzijo je treba razumeti kot človekovo (otrokovo) pravico, podlaga za to pa so nekateri mednarodni pravni dokumenti. Podpreti je treba učinkovitejše uresničevanje inkluzije v praksi. Udejanjanje pravic otrok s posebnimi potrebami in drugih rizičnih skupin otrok mora postati ena izmed prioritet šolske politike,« je po posvetu še povedala dr. Mirjana Nastran Ule in zaključila, da naj bi bile spremembe nacionalnega sistema vzgoje in izobraževanja vedno plod najširšega družbenega konsenza.

Zbrane sta na posvetu nagovorila tudi akademik dr. Marko Snoj, podpredsednik SAZU, in mag. Tatjana Bobnar v imenu predsednice Republike Slovenije. S posvetom aktivnosti civilnodružbene skupine strokovnjakov niso zaključene. Na tem področju bodo dejavni še na­prej.