Muzej opekarstva na Bobovku

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 16. oktober 2023 / 20:21

Boštjan Zabret je pred kratkim ob domači hiši na Bobovku postavil muzej opekarstva, v katerem je predstavljena zgodovina prve parne opekarne na Gorenjskem in druge nekdanje dejavnosti družine Zabret, med drugim tudi žagarstvo, oljarstvo in hotelirstvo.

Opekarno na Bobovku je ustanovil Ivan Zabret, po domače Čukov Ivan, sicer praded Boštjana Zabreta. Bil je delaven in zelo podjeten mož, ki se je ukvarjal še z žagarstvom, v lasti je imel hotel Jelen v Kranju … Podobno uspešen podjetnik je bil njegov mlajši brat Blaž, ki je v Britofu pri Kranju ustanovil tovarno lanenega olja za takrat nastajajočo industrijo lakov, njeno vodenje tovarne pa je po smrti Blaža leta 1922 prevzel Ivan in jo po petih letih prepustil Blaževemu polnoletnemu sinu Jožefu Zabretu. Brata sta sicer skupaj leta 1906 odprla tudi Javno trgovsko družbo, ki se je ukvarjala s prodajo lesa.

»Ideja za odprtje muzeja opekarstva in prve parne opekarne na Gorenjskem se mi je porodila pred približno dvema letoma med nekim pogovorom, ko sem postavljal novo garažo. Tedaj sem izpraznil zabojnik, ki mi je služil kot skladišče, in sem se odločil, da v njem uredim manjši muzej. Glede na ohranjene fotografije, stare dokumente in predmete se mi je namreč zdelo škoda, da bi vse prepustili pozabi. Naj tudi mlajši rodovi vedo, s kakšno dejavnostjo so se na Bobovku ukvarjali njihovi predniki,« je povedal Boštjan Zabret.

Poleg opekarne še žaga

Na Bobovku, kjer je bilo ilovice v izobilju, je bila že pred letom 1900, torej pred prihodom Ivana Zabreta s Suhe pri Predosljah, ki se je priženil na kmetijo, manjša delavnica, v kateri so domačini ročno izdelovali strešno opeko in zidake. Voli so teptali glino, ki so jo nato ročno obdelali s pomočjo modelov. Ivan je kmalu začel premišljevati, kako proizvodnjo posodobiti, tako da je leta 1902 v Gradcu kupil strojno stiskalnico gline in začel obdelovati glino na tovarniški način. Potreba po zaposlovanju se je tedaj povečala, sprva je zaposloval samo domačine.

Ob proizvodnji opeke, ki je potekala samo v nezimskem času, ko zemlja ni bila zmrznjena in se je opeka lahko sušila, se je Ivan lotil tudi žaganja lesa. Postavil je žago, ki jo je leta 1923 moderniziral, da jo je poganjal parni stroj. Žaga je od 50 do 80 delavcem delo zagotavljala tudi pozimi. Les so pridobivali v obsežnih gozdovih, kupljenih od posestva Brdo in v dolini Kokre. »Kakor so mi povedali strici, je bila v tistem času na Bobovku druga največja parna opekarna v tedanji Jugoslaviji, takoj za Kikindo. Iz te opeke naj bi zgradili polovico Kranja, razrezan les z žage pa so izvažali tudi Italijo in Nemčijo,« pripoveduje Boštjan Zabret.

Leta 1928 je Ivan Zabret posodobil žago in opekarno ter postavil električno centralo, s čimer je industrializiral proizvodnjo opeke. V tistih letih se je začela tudi elektrifikacija okoliških vasi. V času gospodarske krize po letu 1932 je bila družba Zabret in sinova večkrat pred stečajem, Ivan pa je moral v tistem času prodati tudi hotel Jelen v Kranju, ki ga je kupil leta 1925, tedaj še kot gostilno. Po prisilni poravnavi leta 1937 in najetih kreditih se je poslovanje izboljšalo, januarja 1941 je bilo registrirano novo podjetje, do druge svetovne vojne pa so bili vsi krediti poplačani.

Nacionalizacija, najdba okostja mamuta

»Po drugi svetovni vojni, v kateri so poslovanje tovarne prevzeli gestapovci, je prišla nacionalizacija. Komunisti so tovarno Zabretovim vzeli, morali so se tudi preseliti nazaj na kmetijo. Opekarna je sicer kasneje še delovala, v začetku 70. let pa je ugasnila, uradno zato, ker je zmanjkalo gline,« je pojasnil Boštjan Zabret. V tem obdobju, leta 1953, so ob kopanju gline na Bobovku našli okostje mamutove samice (Mammonteus primigenius) in tri leta kasneje ostanke fosilnih skeletov jat rib vrste klenič (Leuciscus leuciscus).

Po zaprtju opekarne izkopnih jam niso sanirali in jih je ponovno zalila voda. Nastala so tri jezerca: Čukova jama, Krokodilnica in Ledvička. Območje je od leta 1981 zavarovano kot naravni rezervat, od leta 2016 pa je zaščiteno s posebnim odlokom. Danes v močvirski okolici najdemo 236 različnih vrst rastlin, ki nudijo življenjski prostor številnim vodnim in obvodnim živalskim vrstam: ribam (enajst vrst), pticam (okoli 150 vrst), vodnim hroščem (sedemnajst vrst), kačjim pastirjem, metuljem (41 vrst), malim sesalcem, dvoživkam ...