Tanja odgovarja
»Neučakana«
Z možem se kakšnega pol leta trudiva za naraščaj. Hkrati poskušava najti primerno hišo, a kar nama je dosegljivo finančno, nama ni všeč, kar nama je všeč, je pa za najin žep predrago. Nama bo uspelo?
Seveda vama bo uspelo. Najprej glede vašega naraščaja. Vse okrog nas so novice o tem, kako lahko naj bi bilo zanositi. Vendar ni tako. Navajate tudi, da sta z možem v zgodnjih tridesetih, in takrat ženske na žalost nismo več tako plodne, kot smo bile v dvajsetih. Videti je, da sta se z možem zagrizla v ta »projekt«, in si na vse načine prizadevate zanositi. Kaj pa, če bi si rekla: kar bo, pač bo. In velikokrat se zgodi, da se – potem ko se sprostite – želja izpolni. Po drugi strani je tudi veliko otrok že na svetu, ki potrebujejo dobre starše. Mogoče so se rodili v primarne družine, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo skrbeti zanje in jih predvsem ustrezno vzgajati. Vidva sta sposobna vzgojiti tudi takšnega otroka, saj vama finance ne predstavljajo take težave. Poskusite se angažirati v to smer, kajti mislim, da boste, ko boste opustili svoj »projekt«, tudi kmalu zanosili. In imeli boste več kot enega otroka! Kar se tiče hiše: se vam ne zdi, da ste mogoče prezahtevni. Tudi na tem področju sta se na vrat na nos vrgla v akcijo, in ker se vama nakup ni posrečil v nekaj mesecih, sta že malce poklapana. Saj vama trenutno čisto nič ne manjka, čeprav je stanovanje majhno. Imejta v mislih, da kupujeta gnezdo zase in za otroke. Tam boste pognali korenine in vaši otroci bodo imeli življenjsko podlago na tem kraju. Je že prav, da še niste ničesar našli, ker še ni bilo pravo. Boste pa našli tudi hiško zase, brez skrbi. Srečno!
»Cimra«
Pozdravljeni, Tanja, v manjšem podjetju, kjer sem zaposlena, sem v pisarni s sodelavko, s katero se ne razumeva dobro. Mogoče to niso prave besede, saj o nujnih zadevah komunicirava, vendar so odnosi dokaj hladni in zanima me, ali se bo v kratkem kaj razrešilo.
Kaj pa naj bi se razrešilo? Videti je, da ste v službi oziroma z delovnim mestom zadovoljni. Plačani ste za naše razmere tudi dokaj dobro in podjetje je stabilno. Vsega pa, kot veste, ne moremo imeti. S sodelavko sta si zelo različni. Vajini življenji sta različni, kar navajate tudi sami, pa tudi po razumu oziroma intelektu vam pač ne more konkurirati. V tolažbo vam je lahko edino to, da se tudi nadrejeni zavedajo tega in vaju tudi tretirajo drugače. In ker to veste, se temu primerno »oborožite« s potrpežljivostjo in jo obravnavajte drugače. Imejte v mislih, da pač samo opravljata vsaka svoje delo in da ni potrebe, da sta najboljši prijateljici. Seveda je to zahtevno, saj na delovnem mestu preživimo tretjino dneva, vendar vzemite to kot preizkušnjo življenja. Očitno se morate naučiti prilagajanja, tolerance in tega, da niso vsi ljudje okoli vas vaši prijatelji.