Pobuda za skupne nadzore
Na oktobrski koordinaciji županov občin Zgornje Gorenjske je bila v ospredju problematika nadzora gradbenih posegov v prostor. Župani se zavedajo težave pomanjkanja inšpektorjev, a menijo, da bi večja aktivnost pri nadzorih in več izdanih odločb lahko prispevalo k preventivi.
Žirovnica – Župani so problematiko predstavili Martini Gašperlin, v. d. glavne inšpektorice Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, in Andreji Troha, v. d. direktorice gradbene in geodetske inšpekcije. Po sestanku so sklenili, da bodo regijski koordinaciji inšpektorjev in inšpekcijskemu svetu poslali konkreten predlog, da bi takoj na začetku drugega leta opravili usmerjene nadzore na območju posameznih občin.
Kot je pojasnil žirovniški župan Leopold Pogačar, bi inšpektorji različnih področij tako opravili skupen nadzor in ugotavljali več kršitev, pri čemer tudi ne bi bilo pomislekov glede pristojnosti. »Izvedba tovrstnih nadzorov in inšpekcijskih postopkov je zelo pomembna z vidika splošnega preprečevanja kršitev v prihodnje, saj bi kršiteljem jasno sporočili, da tako enostavno ne gre, in da se nehamo izgovarjati na pomanjkanje kadra ter slabo zakonodajo,« je prepričan Pogačar.
Veliko pomanjkanje inšpektorjev
Martina Gašperlin je ob tem dejala, da bodo po tem, ko bodo župani podali pobudo za skupne nadzore, pretehtali, ali bodo zadevo vključili v letni delovni program za prihodnje leto. Dodala je, da je to odvisno od razpoložljivosti kadrov, saj se soočajo z velikim pomanjkanjem inšpektorjev, zlasti gradbenih. Težava je tudi, da ob razcvetu gradbeništva ne dobijo novih inšpektorjev.
Poudarila je še, da občine lahko podajo tudi prijave posameznih kršitev. »Vendar se te prijave potem rangirajo in vprašanje je, kdaj njihova obravnava pride na vrsto,« je pojasnila. Prioritetno namreč obravnavajo primere nevarnih gradenj, ki ogrožajo življenje ali zdravje. Druga prioriteta so objekti v gradnji. Ob velikem pripadu zadev ob premajhnem številu inšpektorjev zato lahko traja zelo dolgo, da posamezne prijave pridejo na vrsto.
Težave z zlorabo zakonodaje
Kranjskogorska županja Henrika Zupan je na drugi strani poudarila težave z zlorabo zakonodaje in raznih institutov na področju gradnje objektov. »Posebej je problematična gradnja aparthotelov, ki po pridobljenem uporabnem dovoljenju postanejo stanovanjski bloki. Namesto da bi se v aparthotelih izvajala turistična dejavnost, se apartmaji prodajo za sekundarna stanovanja,« je pojasnila županja.
Na terenu se ni zgodilo skoraj nič
Blejski župan Anton Mežan pa opaža, da občinski prostorski načrt dovoljuje nekaj, v naravi pa se dogaja nekaj čisto drugega. »Težko je upravljati destinacijo, če dela vsak po svoje, in težko sledimo cilju, da bi Bled enkrat postal turistična destinacija z višjo dodano vrednostjo in petzvezdičnim turizmom,« je povedal. Od leta 2015 dalje se po njegovih besedah na terenu ni zgodilo skorajda nič, kar bi omejilo ali vsaj opozorilo tiste, ki gredo povsem mimo zakonodaje, da morajo preveriti, kaj sploh lahko gradijo. »In da je treba za vsako stvar imeti gradbeno in na koncu tudi uporabno dovoljenje,« je dodal Mežan.